|
|||||||||||||||
|
|
KAJ PREDSTAVLJA OSNOVO PRI IZGRADNJI RIBNIKA? Vsekakor prvo ideja o obliki in velikosti ribnika ter nato želja po različnih vodnih efektih. Ko imamo idejo, se naredi izkop, navadno v treh nivojskih razredih. Kako izgleda izkop glej pod. Nato položimo v izkopano jamo podlogo iz filca in nato še folijo. V jamo, oziroma na folijo, nalijemo vodo in vanj položimo glavno črpalko, ki bo skrbela za kroženje vode. Črpalko povežemo preko cevi z filtrom, ki je izven vode. Vmes med črpalko in filter (na suhem) zmontiramo še UV napravo. Voda teče preko črpalke po cevi skozi UV napravo do filtra, kjer teče voda na eni strani v filter, skozi filtrirni material, kjer se voda očisti in na drugi strani iz filtra. Vodni curek, ki prihaja iz filtra, moramo nato tako usmerit, da bo tekel v rastlinski tolmunček in nato nazaj v ribnik in da ne bo zamakal kam drugam. Robove folije obložimo z kamni in čez 10 dni zasadimo prve vodne rastline in naselimo prve ribe. Takšen je videz najbolj enostavne izvedbe ribnika. KORAK PO KORAK    KJE JE IDEALNO MESTO ZA IZGRADNJO RIBNIKA? Ribnik ne smemo postaviti na zelo sončno in zelo senčno stran. Preveč sonca prinese v ribnik veliko alg, preveč senčna stran pa vpliva na neuspevanje vodnih rastlin (predvsem cvetočih). Ribnik naj bo nekje v bližini terase, balkona, vrtne ute, skratka tam kjer bo služil svojemu namenu, kjer bomo lahko ob čevapčičih in pijači uživali v vodnih efektih. Če že mora biti na soncu, lahko preveliko količino sonca rešimo z primerno zasaditvijo obvodnih grmovnic in dreves. Pri tem pa ne smemo pretiravati, da ne bo jeseni ribnik prekrit z listjem, pa tudi iglice so zelo moteče za delovanje črpalk. Za vse vraževerne pa naj bo ribnik postavljen tako, da bo vodni slap ali potok tekel k hiši, saj to baje prinaša srečo k hiši. sonce je pomembno za cvetoče rastline, predvsem lokvanje    ALI POTREBUJEMO ZA IZGRADNJO RIBNIKA DOVOLJENJE? Uradni list RS št. 37/2008 z dne 15.4.2008 določa z uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost, da spadajo med enostavne objekte, pod 16.člen kot pomožni-kmetijsko gozdarski objekti tudi ribniki in zanje ne potrebujemo gradbenega dovoljenja, če so izpolnjeni naslednji pogoji: -če je ribnik zidan in ne presega tlorisne površine 30m2 merjeno od roba do roba ribnika -če je ribnik izdelan kot umetna kotanja in ne presega tlorisne površine 100m2 od roba pa do roba ribnika -če ribnik nima stika z odprto vodo -če ribnik ne presega globine 2m PODROBNEJŠI OPIS OSNOVNIH ELEMENTOV IN POJMOV RIBNIKA TRINIVOJSKI IZKOP pomeni, da pri izkopu ribnika naredimo dve stopnički. Prvo naredimo na globini od 10 do 20 cm in ta je ponavadi široka 50 cm, drugo na globini 60cm iste širine in tretji nivo je končna globina ribnika, ki je med 90 do 120 cm. Tak izkop se izvaja zaradi: (načrt izkopa si lahko ogledate tukaj) - večje varnosti, saj obstaja manjša možnost sesutja zemlje - lažjih posegov v ribnik - tega, ker rastline rastejo na različnih globinah - tega, da lahko lažje dekorativno zakrijemo folijo    PODLOGA ALI FILC je narejen iz takega materiala, da oblaži največje obremenitve ter s tem razbremeni folijo. Podlogo, ki je ponavadi 200g položimo v izkopano jamo pred folijo. Na mestih, kjer pričakujemo večje obremenitve, lahko položimo dve ali več plasti.    FOLIJA je različnih debelin in sicer 0,5mm; 0,8mm; 1mm; 1,2mm ter različnih širin 4, 6, 8, 10 in 12m. Kakšno debelino folije bomo potrebovali, je odvisno od velikosti ribnika in predvsem od njegove globine, saj z globino narašča pritisk na folijo in s tem možnost preluknanja folije. Osebno svetujem, da se za vsako folijo velikosti nad 5*6m, uporabi kar folija debeline 1mm, saj je to enkratna naložba, razlika v prožnosti je zelo velika, v ceni pa ne toliko. Širina folije je odvisna od naše končne velikosti ribnika, dolžino pa lahko poljubno režemo z role na metre.    OBLOGA ZUNANJE STOPNIČKE Z KAMNI se izvaja zaradi 3 razlogov: - estetskega vidika, saj s kamni dekorativno prekrijemo umeten videz folije - zaščite folije pred uv žarki - pritrjevanja folije s kamni ob stene ribnika Kamni, ki jih uporabimo za oblaganje folije in koliko stopničk obložimo, je stvar vsakega posameznika. Naš nasvet je, da obložimo ribnik s takšnimi kamni, ki so čim bolj naravnega videza in različnih velikosti (od velikih skal, do drobnega peska granulacije od 0 do 4 mm), saj tudi narava ni samo izbor enega kamna.   OSNOVNI FILTRIRNI SISTEM IN KAJ GA SESTAVLJA Osnovni filtrirni sistem sestavlja 5 enot in sicer: -glavna črpalka (glavni namen je črpanje in kroženje vode) -cev za pretok vode (glavni namen je, da se po njej pretaka voda) -UV naprava (glavni namen je, da sterilizira vodo in jemlje hrano algam) -filter (glavni namen je, da odstranjuje mehanske nečistoče in skrbi za hitro pretvorbo organski snovi) -rastlinski filter (glavni namen je, da odstranjuje fofat in ntrat iz vode) GLAVNA ČRPALKA se potopi v vodo v tistem delu ribnika, kjer ustvari pri delovanju črpalke določen vodo krog in s tem, ko črpa vodo do filtra, zajema čim večje gibanje in kroženje vode v ribniku. Torej jo v praksi postavimo na drugo stran ribnika, tam kjer ni filtrirnega sistema. Če bo črpalka potopljena v tistem delu ribnika, kjer je na brežini postavljen tudi filtrirni sistem, potem bo pol ribnika neaktivnega. Črpalko ne potopimo v najgloblji del, ampak le nekje med 60 do 80% v globino vode, tako da ne zajema mulja z dna ribnika. Moč črpalke je odvisen od velikosti ribnika, zmožnosti pretoka UV naprave in velikosti filtra ter od naših bodočih naseljencev ribnika. Večje kot bodo v ribniku ribe in več, kot jih bo, močnejšo črpalko potrebujemo. V kolikor je ribnik večji ali pa je potreba po čisti vodi večja, potem v ribnik namestimo več črpalk različnih moči, saj če želimo da bo filtrirni sistem delal zares idealno potem potrebujemo različne pretoke vode čez določen filtrirni sistem. (biološki filtrirni sistem potrebuje zelo majhen pretok vode, rastlinski malce več, UV še malce več, medtem ko mehanski filtrirni sistem potrebuje zelo močan pretok vode) Za manjše okrasne ribnike pa lahko uporabimo za vse filtrirne sisteme enak pretok vode, torej le eno črpalko.    CEV naj bo temnejše barve in izdelana iz takšnih materialov, da se ne prelomi ob najmanjšem uporu. Ta podatek je še zlasti pomemben za vroče poletne in mrzle zimske mesece. Premer cevi je odvisen od ostalih naprav in je od 25 do 40mm. Cev navadno skrijemo pod kamenje na prvi stopnički.  UV NAPRAVA je vse bolj stalen element ribniških osnov, oziroma že skoraj nujna naprava za vse ribnike in zato se uvršča že kar v osnovno opremo. Namen UV naprave je uničevanje mikroorganizmov in bakterij, ki so idealna hrana za alge. Res, da UV naprava ne bo popolnoma odstranila alg, jih pa bo vsekakor mnogo manj, kot pa v ribniku, kjer v sistem nimamo vključene UV naprave. Pri UV napravi je pomembno povedati tudi to, da UV naprava ne uničuje alge, ampak ustvarja pogoje, v katerih alge ne rastejo. Sistem deluje sila preprosto, saj potuje voda na eni strani v stekleno ohišje, ki je osvetljeno z UV žarnico. Voda se osvetli, bakterije odmrejo in na drugi strani potuje voda iz ohišja. Zelo pomembna stvar je, da, ko je vklopljena UV naprava, mora voda venomer teči skozi stekleno ohišje, saj v nasprotnem primeru ohišje in žarnica zaradi pregretja počita. UV naprave so različnih moči (5, 7, 11, 18, 36, 55, 72 in 110W), pravilno moč pa izberemo glede na velikost ribnika in glede na bodoče naseljence. Več kot bo rib in večje, kot bodo, močnejšo UV napravo potrebujemo. Pri izbiri moči in tipa UV naprava moramo paziti tudi na primerno moč črpalke.    FILTRIRNA POSODA je lahko različnih oblik in velikosti. Vse pa imajo skupno notranjost - filtrirni material in skupni namen - čiščenja vode. Filtrirne škatle so ponavadi zunanji filtri. Pred leti so se celo uporabljali notranji filtri, a so se izkazali, kot zelo slabi. Zunanje filtre pa delimo na tri vrste: -pretočni filtri -prekatni filtri -tlačni filtri Daleč najboljši so pretočni filtri, saj je pretvorba organskih snovi hitrejša in boljša, kot v prekatnih filtrih. Tlačni filtri ali fitoclear sistemi pa se niso izkazali kot najboljši za ribnike (so bolj poznani in dobro delujejo pri akvarijih) Zunanji filtri so od zunaj in to pomeni, da jih namestimo nekje ob ribniku in nato dekorativno zakrijemo z kamenjem ali z rastlinami. Pri večjih ribnikih, oziroma pri ribnikih, kjer je potreba po večjih filtrirnih enotah se lahko filtrirna enota izdela kar iz soda, saj je bolj bistvena njena notranjost in volumen filtra, kot pa sam videz filtrirne enote, ki ga lahko kasneje skrijemo na različne načine.    FILTRIRNI MATERIALI so sestavni del filtrirne škatle in naj bodo sestavljeni tako, da bodo čistili biološko in mehansko, pri čemer ne svetujemo preveč finih materialov, saj čez čas nastane v ribniku precej mulja. In ker moramo uporabiti tudi biološke filtrirne materiale, mora zato tudi glavna črpalka non-stop delovati. Z izklapljanjem črpalke uničimo bakterije in s tem porušimo sistem. Filtrirne materiale zato ločimo na: -mehanske filtrirne materiale (filtrirne gobe) Mehanski filtrirni materiali začnejo ob vklopu črpalke takoj delovat, saj nas takoj vežejo mehanske nečistoče (površinske nečistoče, listje, mulj,...) in jih moramo vsaj enkrat mesečno nadzorovati in po potrebi tudi čistiti. -biološke filtrirne materiale (biokroglice) Biološki filtrirni materiali pa ne začnejo takoj delovati, saj potrebujejo kar nekaj dni da se biološko aktivirajo, zato ponavadi v filtre dodajamo tudi bioštarterje, kjer z umetnimi bakterijami pospešimo delovanje biološkega filtriranja. Biološke filtrirne materiale ponavadi v času sezone ne čistimo, če pa so že preveč zapolnjeni z muljem, pa jih le delno speremo in še zato uporabimo kar ribniško vodo. Bolj kot bomo v sezoni čistili biološke filtrirne materiale, slabše bodo delovali.   RASTLINSKI FILTER je lahko del ribnika, oziroma je tolmunček, ki ga uredimo ob ribniku. Rastlinski filter je globok od 15 do 25cm, velikost se prilagaja volumnu vode ali potrebi po čisti vodi, vanj pa zasadimo izbrane vode rastline. Izbrane vodne rastline so tiste, ki zelo hitro in zelo bujno rastejo in s tem ko tako hitro rastejo jemljejo hrano iz vode, ki bi sicer bila idealna hrana za alge in je tako posledično voda v ribniku bolj čista in v ribniku je manj alg. Rastline imajo v vodi le korenine, preko katerih nase vežejo organske snovi, listnati in stebelni del pa sta izven vode. Rastlinski filter je zadnja enota v osnovnem filtrirnem sistemu za ribnik in iz tega tolmunčka se nato voda vrača v ribnik. Torej črpalka črpa vodo in jo po cevi potiska do UV naprave, nato potuje voda v filtrirno posodo, iz nje teče v rastlinski filter in nato se vrača očiščena nazaj v ribnik. Črpalka je potopljena v vodi, cev speljemo nekje ob robu ribnika pod kamni, UV naprava in filtrirna posoda sta nekje ob ribniku in jo nato zakrijemo z rastlinami rastlinskega filtra, rastlinski filter je pa tolmunček ob ribnik ali pa je del ribnika.    DODATNA OPREMA V RIBNIKU Poleg osnovne opreme, ki skrbi za čistočo vode in se sestoji iz 5 enot (črpalka, cev, filtrirna posoda, UV naprava, rastlinski filter) lahko v ribnik še zmontiramo dodatne naprave, ki še boljše in konkretnejše očistijo ribniško vodo, oziroma še nadgradijo osnovni čistilni sistem. Te naprave se uporabljajo predvsem v tistih ribnikih, kjer je potreba po čisti vodi večja, torej ali v plavalnih ribnikih ali pa v ribnikih z koi krapi ali pa preprosto tudi v normalnih okrasnih ribnikih, kjer lastniki želimo čim manj vzdrževanja in dela z ribnikom in želimo, da bo voda čim bolj čista. Med dodatno opremo spada: SKIMMER - POVRŠINSKI POBIRALEC NEČISTOČ je naprava, ki se uporablja za površinsko pobiranje nečistoč, kot so različni insekti ter ostale nečistoče, ki plavajo na površini vode. Pond skimmer ima vgrajeno lastno črpalko: -z močjo 2000l/h pretoka, kar zadošča za ribnike površine ca 20 m2, ter -z močjo 4000l/h pretoka, kar zadošča za ribnike površine ca 40 m2    I-TRONIC je novejša naprava podjetja Velda, s katero odstranjujemo alge. Sestavljena je iz anode, ki je iz mineralnega materiala in iz katode, ki je iz kovinskega materiala. Mikroprocesor, ki je voden z digitalnega monitorja nadzoruje elektronski impulz, ki povzroča medsebojno reakcijo med anodo in katodo, s čimer dobimo proste bakrene ione, oziroma minerale, ki so naravni zaviralci rasti alg. Procent moči tvorjenja naravnih zaviralcev alg moramo nastaviti postopoma od 5% do 30%. Mineralno anodo, ki pa se ob tem porablja, pa moramo obnavljati ca enkrat na sezono, na kar nas tudi opozori zapis na monitorju. Naprava ni samo tako napredna da zaustavi tvorbo alg, ampak celo zaustavi rast že obstoječih alg ter jih s časoma tudi popolnoma odstrani. (alge postanejo prvo bele, nato zginejo) I-tronic obstaja v različnih izvedbah (Y in novejša T izvedba) ter različnih moči: I-tronic IT05 (za ribnike velikosti od 0 do 5000l) I-tronic IT15 (za ribnike velikosti od 3000 do 15000l) I-tronic IT35 (za ribnike velikosti od 10000 do 30000l) I-tronic IT75 (za ribnike velikosti od 20000 do 75000l)   OZONSKA NAPRAVA je naprava, ki deluje na tem principu, da v ribnik dovaja dodatno tretjo kisikovo molekulo - O3, s čimer se pospeši razgradnja organskih odpadkov, dušika, nitrata in fosfata. S tem so toksične snovi v ribniku manj časa prisotne, kar je zelo pozitivno za stabilen vodni biotop. Z dodajanjem ozona lahko zdravimo tudi ribe, saj ima ozon tudi sterilni učinek. Trenutno je to tudi ena izmed najboljših čistilnih naprav, ki so jih ustvarili za čiščenje vode v ribniku, saj daje tudi v praksi vrhunske rezultate.  VODNA LUČKA je naprave, ki sicer ne skrbi za bolj čisto vodo v ribniku, a ker daje ribniku zelo lepo romantično vzdušje, jo uvrščamo med dodatno opremo. Vodne lučke lahko potopimo v vodo in nam osvetljujejo ali kakšen vodni motiv ali kakšno posebno grmovnico ob ribniku ali pa kar dno ribnika.    KAKO LAHKO POPESTRIMO VIDEZ RIBNIKA? Poleg vodnih lučk lahko popestrimo videz ribnika tudi z raznimi vodnimi motivi in med te štejemo: -slap -potok -različni vodometi Možnosti je veliko in so odvisne predvsem od denarnega vložka v sam ribnik, saj ti efekti na samo čistost ribnika ne vplivajo kaj dosti in so v ribniku predvsem zaradi nas, ljudi. Za vse vodne motive potrebujemo v ribniku dodatno črpalko in za vodne motive nikakor ne smemo uporabit glavne črpalke, ki črpa vodo do filtrirnih enot. Razlog je v tem, da mora glavna črpalka delovat non-stop, torej 24 ur na dan vodni motivi pa naj ne delujejo več kot 5 ur na dan. Vsak vodni motiv dodaja ribniku ogromno zraka in ker je zrak sestavljen z 21% sicer zelo zaželenega kisika in z 78% zelo nezaželenega dušika dobimo z vodnimi efekti v ribnik določeno nezaželeno snov, ki vpliva predvsem na rast alg. SLAP izvedemo tako ob ribniku sestavimo ali zgradimo skale, za njimi do vrha namestimo cev in po naši zgrajeni skulpturi spustimo vodo.    POTOK je druga možnost vodnega motiva, kjer z dodatno močnejšo črpalko potiskamo vodo na želeno oddaljenost od ribnika in jo v obliki potoka vodimo nazaj v ribnik. Potok je lahko poljubne dolžine in je odvisen tudi od konfiguracije vašega ozemlja. Vodila za vodo, oziroma elementi za tvorbo potoka so pa različni. Lahko naredimo potok, iz temu primernih plastičnih ali peskanih elementov ali pa preprosto iz ostanka folije, ki jo obložimo z kamenjem.    VODOMET je tretja možnost vodnega motiva in ti so lahko različni (gobica, izbruh, vulkan,...) Črpalko namestimo nekje ob rob ribnika ali pa na sredino, v kolikor za vodni efekt uporabimo močnejšo črpalko in želimo visok vodni motiv. A v tem primeru moramo o tem razmišljat že pri samem izkopu. V kolikor nismo, potrebujemo za močne črpalke in velik vodni motiv teleskopske nastavke ali pa prostoplavajoče črpalke, ki znatno podražijo vodni motiv. Pri manjših vodnih motivih, so nastavki ponavadi že v osnovnem kompletu.    DODATNI VODNI MOTIV je pa četrta možnost vodnih motivov, kjer pa ima domišljiva in malce spretnosti prosto pot. V to kategorijo štejemo razne palčke, žabe ali venere, ki so postavljene ob ribniku in mečejo vodo v obliki malega curka nazaj v ribnik. Pri manjših modelih lahko to izvedbo kombiniramo z črpalko za vodomet, kjer del vode preko t-komada vežemo na določen kipec. Če pa želimo močnejši efekt, naprimer če želimo, da voda teče skozi navrtano skalo ali brzice, potem pa vključimo v sistem še dodatno črpalko. Tudi razbita starinska vaza in pretok vode skozi njo malce popestri dogajanje ob ribniku.    Vse dodatne efekte lahko oplemenitimo z vodno lučjo. Sestavni del vodnih luči so leče, ki ustvarjajo snop svetlobe in ker se svetloba po vodi prenaša, pride vsak osvetljen vodni efekt še posebej do izraza. Vodne luči morajo bit obvezno vsaj 3cm pod vodno gladino, saj se grejejo in bi v nasprotnem primeru lahko počile. Za še večjo brezskrbnost pa vam lahko vse dodatne efekte vežemo na daljinca in jih lahko preprosto iz oddaljenosti tudi do 75m (z terase, hiše, balkona) vklapljate in izklapljate, kadar želite. KDAJ V RIBNIK NASELIMO PRVE RIBE? Prve ribe naselimo v ribnik prib. 10. dan po zagonu ribnika. V tem času se je voda stabilizirala in ni več tako agresivna, kot je sveža voda. Pri prilagoditvi rib moramo upoštevat isti postopek, kot se izvaja pri ribah za akvarij. KAKŠNE RIBE SO PRIMERNE ZA RIBNIK? Ribe, ki jih lahko gojimo v vrtnih ribnikih so predvsem zlate ribice in koi krapi. Z ozirom, da zlata ribica zraste v naravi 40cm in koi krap 120cm (v manjših ribnikih temu primerno manj) in da imamo možnost kar velikega zaroda, moramo pri končnem številu prvega vnosa rib upoštevat ta dva podatka.    KDAJ V RIBNIK NASELIMO PRVE RASTLINE? Podobno, kot ribe ni dobro, da že prvi dan nasadimo rastline v ribnik, saj še je voda kar precej agresivna, zato je najbolj primeren čas ob vnosu prvih rib, torej čez ca 10 dni. Izbira okrasnih rastlin je zelo velika in pestra in ko bomo izbrali primerno število, bo verjetno ribnik izgledal še malce pust, saj rastline potrebujejo ca eno do dve sezoni, da se lepo razrastejo, zato ne smemo pretiravat z zasaditvijo, kot je bilo to narejeno na spodnjem primeru. Na obeh slikah spodaj imamo prikaz dveh istih ribnikov, le da sta slikani v razmaku enega leta. Verjetno ni treba napisat, kateri je bil slikan leta 2003 in kateri 2004. V ribniku je bilo posajenih 114 različnih vodnih rastlin, ribnik je pa velik 9*4m.   KAKO POSADIMO VODNE RASTLINE? Rastline posadimo v temu primerne košare, kjer na dno košare damo prvo malce drobnega peska, da košaro obtežimo na to in malce na stene nasipamo zemljo ilovico, na ilovico nasipamo zemljo za vodne rastline, ki vsebuje polno gnojila v njo zasadimo rastlino in jo nato še malce prekrijemo z zemljo polno gnojila, vse skupaj nato pokrijemo z zemljo ilovico, nato nasujemo drobne kamenčke in na te še nato damo malce večje kamenje. Ilovico uporabimo, da zaščitimo zemljo za vodne rastline, ki je zaradi velike koncentracije humusa precej lahka, kamne pa zaradi eventuelne prisotnosti koi krapov, ki radi rijejo po zemlji. Tako pripravljene košare spustimo na tisto globino ali tisto stopničko, kot zahteva karakteristika rastline, ki je v košari.          KAKO VZDRŽUJEMO RIBNIK? Vzdrževanje ribnika ni veliko in ga je ponavadi toliko, kolikor si ga sami ustvarimo in ga želimo imeti. Nekateri pustijo ribnik naravi in opravljajo ob ribniku le najnujnejša opravila, ki jih je zelo malo, nekdo pa želi imet ribnik "pospravljen" in ta bo imel z ribnikom tedenska opravila. Vse je stvar okusa in posameznika, nikakor pa si ne smemo dovoliti, da bomo sužnji ribnika. Ribnik nam naj bo v veselje in nam naj služi za sproščanje. V grobem pa bi opravke v ribniku lahko ločimo kar na letne čase: POMLADANSKO VZDRŽEVANJE zahteva za lastnike ribnikov največjo obremenitev in največji opravek, saj moramo zagnati vso opremo, ki smo jo jeseni izklopili. Pomladi tudi menjamo del vode in očistimo: -brežino ribnika -vodne motive (strugo potoka, slap, vodomete,...) -obrežemo rastline in rastlinski filter -z dna ribnika odstranimo mulj Vodo tudi izmerimo in če je KH pod 5, obvezno dodamo KH plus sredstvo za dvig KH trdote. Ko dolijemo vodo, zaženemo vso opremo, ob tem pa ne smemo pozabit, da moramo vsako sezono menjat UV žarnico in pri I-tronico anodo. POLETNO VZDRŽEVANJE je najmanj obremenilno, saj izvajamo bolj kontrole, kot pa da ob ribiku kaj delali. Najbolj pomembna zadeva pri vzdrževanju ribnika v sezoni je kontrola pretoka vode skozi filter. Ker je ribnik na prostem in se v ribniku nabere veliko mehanskih nečistoč (odpadlo listje, mrčes, odmrli listi rastlin,…) se temu primerno zmanjša tudi pretočnost črpalke. Manj kot bo delala črpalka, slabše bo čistila sistem, če pa se slučajno ustavi, pa bi to lahko bilo že usodno za kakšno ribico, še posebej, če je ribnik prenasičen z številom ali velikostjo rib. Vse črpalke delujejo na istem principu. Glavni rotor ali turbinico poganja navitje in bolj kot je rotor in prostor, kjer se rotor vrti umazan, slabše deluje in manj črpa vodo. Drugo pomebno opravilo v sezoni pa je, da v ribnik dolivamo hlapečo vodo, kar se lahko zgodi, da nam v vročih poletnih mesecih izhlapi tudi do 10cm vode na teden. Med vzdrževanje spada tudi čiščenje filtrirnih materialov, ki se navadno čistijo vsak drug mesec. Filtrirni material se spira v vodi iz ribnika (seveda ne v samem ribniku, ampak vodo iz ribnika natočimo v večjo vedro in tam izpiramo), kjer se materiali le delno sperejo. Delno spiranje izvajamo zato, da ne uničimo vseh bakterij v filtru, spiramo jih pa v tolikšni meri, da izperemo mulj in da postanejo zopet absorbirni za nove mehanske nečistoče. Dvakrat letno po potrebi zamenjamo del vode (količina po potrebi do 30%, ni pa to nujno opravilo) Poleg tega izvajamo nadzor nad kvaliteto vode ter skrbimo za estetsko oblikovanje vodnih in obvodnih rastlin. JESENSKO VZDRŽEVANJE zajema malce bolj kvaliteno in predvsem redno hranjenje rib, da si ribe naredijo dovolj zaloge za zimsko hibernacijo. Kakšen mesec pred izklopom (kasneje ne več) še lahko menjamo del vode in posesamo malce mulja, če opazimo, da se ga nam je čez leto v ribniku nabralo preveč. Vsega ne smemo odstranit, saj je v zimskem času mulj dobrodošel ribam za spanje. Ko se temp. v jesenskem času spustijo pod 15C zmanjšamo odmerek hrane, pri 5C hranjenje opustimo in ko temp. konstantno padejo pod 0C izklopimo vse naprave, UV napravo in I-tronic pa odstranimo in shranimo v kletnih prostorih. ZIMSKO VZDRŽEVANJE Pozimi je naše edino opravilo v ribniku, da nič ne delamo. Če imamo ribnik primerne globine (vsaj 80cm) lahko pustimo ribe v ribniku in ne rabimo skrbet za njih do naslednje pomladi. V kolikor jim želimo ustvarit malo boljše zimske pogoje, jim nabavimo temu primeren stiroporni nastavek z zračno črpalko v kompletu, ki skrbi za dotok zraka v ribnik in na tak način preprečuje nastenek ledena skorje čez celotno površino ribnika. Ena izmed možnosti je tudi ribniški grelec. Napisal sem ga, zaradi reda, čeprav nisem njegov pristaš, saj daje zelo slabe rezultate. Če je zima hotela, da se na ribniku naredi led, potem naj bo na ribniku led. Kaj pa absolutno ne smemo delat v ribniku pozimi? Lomit leda in skozi odprtino ribe hranit!!! Zakaj? Z to "genialno" potezo prvo prebijemo led in pod njega spustimo kisik, ki zažene nitrifikacijski postopek, s čimer lahko kasneje, ko luknja v ledu zopet zamrzne, zadušimo vse ribe, saj stranski produkti nitrifikacijskega postopka nimajo izhoda. Če pa še v takem primeru ribe hranimo (ribe pod ledom zagotovo ne bodo jedle), hrana ostane in razpade, kar še dodatno zaduši ribe. Torej, če je na ribniku led naj bo, če pa hočemo imet luknjo, potem jo moramo imet vsak dan, za kar pa zagoto ne bomo skrbeli, tako da ne delat luknje v ribnik.    NAVODILA ZA NOVE LASTNIKE RIBNIKA! ZAGON RIBNIKA FILTRIRNA TEHNIKA Ko ribnik napolnimo z vodo in smo končali z dekorativno obdelavo ribnika zaženemo vse ČRPALKE, ki poganjajo vodo do MEHANSKIH in BIOLOŠKIH filtrirnih materialov. UV-NAPRAVA se vklopi 7. do 14. dan (odvisno od letnega časa, bolj je toplo, prej jo lahko vklopimo) od zagona ribnika. Enako velja za I-TRONIC ter OZONSKO napravo. SREDSTVA ZA VODO Ko ribnik napolnimo z vodo in zaženemo filtrirno tehniko in vse črpalke dodamo v biološki filter bakterije BACTERIUM E in v vodo še GH in KH plus prah po predpisanih odmerkih. V kolikor se biološki filtrirni materiali pravilno čistijo, potem se bakterije za zagon filtra v isti sezoni več ne potrebujejo. GH in KH sredstvo pa se dodaja po vsakem več urnem močnem nalivu ali pa če v 7 do 10 dni vsak dan malce do zmerno dežuje. Deževnica je mehka voda z vrednostjo GH in KH 0 in tako postopoma znižuje vrednost KH in GH v ribniški vodi. ANTI ALGE, oziroma vsa algocitna sredstva se v ribnik dodajajo ca 10. do 14. od zagona ribnika. FILTRIRNI SISTEM IN KAKO DELUJE! (kratek opis) Na rast alg in motno vodo tudi ne vpliva le en parameter, zato je zelo smotrno uporabit naslednje čistilne sisteme: -mehanski filter ob dodatku filc sistema -biološki filter z trenutno najboljšim biološkimi materiali - bioballs -rastlinski filter s skrbno izbranimi zelo hitro in zelo bujno rastočimi rastlinami -UV filter -skimmer -I- tronic UV naprava služi za uničevanje bakterij in nekoristnih mikroorganizmov ter raznih škodljivih virusov Filter z mehanskimi materiali služi za odstranjevanje mehanskih nečistoč Filter z biološkimi materiali služi za odstranjevanje in pretvorbo produktov nitrifikacijskega postopka Rastline v rastlinskem filtru imajo ta namen, da s svojo hitro in bujno rastjo uničujejo organske odpadke, nitrat in fosfat I-tronic naprava preko ionsko katodne reakcije ustvarja bakrov ion, ki je strup za alge Skimer ali površinski pobiralec nečistoč pa služi za pobiranje nečistoč (insektov, listja,...) z vodne gladine DELOVANJE NAPRAV Črpalke služijo za pretok vode in so vse sestavljene iz rotorja, ki ga poganja navitje. Rotor je pred mehanskimi delci zaščiten z mrežastim plastičnim ohišjem, ki obdaja črpalko. Dlje časa, ko črpalka deluje več manjših delcev se nabira na rotorju in tako posledično zmanjšuje moč črpalke, zato se mora po potrebi črpalka razstavit in rotor očistit. Pri bolj kvalitetnih črpalkah (Velda, Seliger, Oase) to pomeni enkrat letno, pri manj bolj pogosto. UV naprava se vklopi šele ca 7. do 14. dan od zagona ribnika, saj ne želimo, da nam že v začetni fazi uniči tudi koristne bakterije, za katere želimo, da se čim prej ustvarijo v biološkem filtru in smo jih tudi z Bacteriumu E sami naselili v biološki filter. UV naprava deluje na tem principu, da se skozi UV žarnico, ki je zaščitena v UV napravi s steklom pretaka voda in ko žarnica vodo osvetli, jo sterilizira in uničuje mikroorganizme ter bakterije zaradi katerih nastajajo alge. UV žarnica ne uničuje alg, le snovi zaradi katerih alge rastejo. Ker UV žarnica segreva steklo moramo biti zelo pozorni, da imamo UV napravo vklopljeno le takrat ko je vklopljena tudi črpalka, saj ko voda teče skozi napravo hladi steklo. Če prvo vklopimo UV napravo in šele čez par minut črpalko za pretok vode se nam lahko zgodi, da bo steklo počilo - ZELO POMEMBNO! UV napravo moramo ravno zaradi stekla OBVEZNO pred prvim mrazom odstranit iz sistema in jo hranit v hiši, saj zaradi ledu steklo v ohišju UV naprave poči. I-Tronic se vklopi šele ca 7. do 14. dan od zagona ribnika, saj prej zanj ni potrebe in malce tudi preprečuje izoblikovanje stabilnega vodnega biotopa. Sestavljena je iz anode, ki je iz mineralnega materiala in iz katode, ki je iz kovinskega materiala. Mikroprocesor, ki je voden z digitalnega monitorja nadzoruje elektronski impulz, ki povzroča medsebojno reakcijo med anodo in katodo, s čimer dobimo proste bakrene-CU ione, oziroma minerale, ki so naravni zaviralci rasti alg in ta proces imenujemo mineralizacija. Procent moči tvorjenja naravnih zaviralcev alg moramo nastaviti postopoma od 1% do 50%, mineralno anodo, ki pa se ob tem porablja, pa moramo obnavljati, na kar nas tudi opozori zapis na monitorju. Naprava ni samo tako napredna, da zaustavi tvorbo alg, ampak celo zaustavi rast že obstoječih alg ter jih s časoma tudi popolnoma odstrani. Alge postanejo prvo bele, nato zginejo Ozon Ozon je naprava, ki v ribnik sprošča tretjo kisikovo molekulo in pospeši delovanje ter pretvorbo organskih snovi v manj toksične substance do 80% in ta naprava deluje res perfektno. Skimer ali površinski pobiralec nečistoč Skimer ali površinski pobiralec nečistoč, ki služi za pobiranje nečistoč (insektov, listja,...) z vodne gladine. Vodne lučke Lučke so potopne in nimajo čistilnega efekta, ampak imajo le dekorativni namen. Lučke se zmontirajo v vodo, so 50W, imajo lečo s katero lahko usmerimo svetlobo ter 4 različne barvne nastavke. NAMEN SREDSTEV Bacterium E Z umetnimi bakterijami umetno naselimo v biološke filtrirne materiale (biokroglice) bakterije in pospešimo delovanje biokroglic ter z tem razgradnjo organskih snovi. Na tak način se toksične spojine nitrifikacijskega postopka manj časa in v manjših odmerkih zadržujejo v ribniški vodi, kar pomeni po domače manjša možnost kalne vode ter ustvarjanja nezaželenih alg. Bistvo dobrega delovanja čistilnega sistema v ribnikih je v tem, da v zmernem številu gojijo bakterije, saj te vzdržujejo sistem, a jih moramo z dobrimi filtrirnimi materiali (predvsem biološkimi) "poloviti" ali koncentrirati v filtrirnih sodih. KH plus sredstvo Pri ribniku nam nič ne pomaga najboljša in najdražja čistilna oprema, če je KH trdota vode pod 5 ali celo pod 3. Zakaj je to tako pomemben podatek? Dokler je izmerjen KH nad 5, potem karbonatna trdota sploh ni pomembna. Ko pa se ta spusti pod 5 ali pa še huje pod 3, potem pa postane voda izredno nestabilna in s tem PH močno niha, kar pa ni idealno za cel sistem, ribe, rastline in alge. Torej moramo prvo karbonatno trdoto dvignit z določenim prahom ali tekočino nad 5 in jo nato venomer nadzorovat, saj je karbonatna trdota prehodna in se sčasoma porablja. Na nihanje vode in PH pa lahko ob premalo visokem KH vplivamo negativno sami, z prevelikim odmerkom hrane, številom rib in ribjimi izdihljaji-CO2, ki lahko ponoči močno spustijo PH v kislo stanje, saj rastline zaradi nedelovanja fotosinteze (ni svetlobe) počivajo in ne pretvarjajo CO2 v kisik in se čez noč kopiči v ribniku. Na nestabilno vodo ob prenizkem KH-ju pa lahko vpliva tudi cvetni prah, kisli ali saharski dež, morebitno škropljene dreves,...itd GH plus sredstvo oziroma skupna trdota je tudi kar pomembna vrednost vode, a ne tako kot KH trdota. GH trdota tudi malce vpliva na skupni biotop, a je bolj pomemben za ribe, saj če je voda premehka, se ribe v takšni vodi slabše počutijo. GH ali skupna trdota vode bi naj bila vsaj nad 7, zaželeno pa nad 10. Najbolj optimalno stanje pa bi bilo, če bi bila KH vrednost vode 70% od GH vrednosti vode, kar pomeni po domače, da bi bilo najbolj optimalno, če bi imeli v ribniku GH - 10 in KH - 7. Obe vrednosti se da zelo enostavno izmerit z GH in KH testom vode. Anti Alge, oziroma bilo kakršno koli biološka sredstva proti algam se v vodo dodajajo, ko se ribnik naredi na novo, ali takrat ko se klub dobri opremi v ribniku kje kaj zalomi in je potrebno "umetno" ustvarit stabilno vodno klimo. GH in KH prah lahko v vodo dodamo kar direktno, saj nista ljudem nevarni sestavini (KH plus sredstvo ali natrijev karbonat najdemo tudi v moki, GH plus sredstvo je pa soli podobna sestavina), medtem ko moramo vsa sredstva proti algam pred dodajanjem v ribnik razredčit z vodo v razmerju 1:10 in šele nato ulit v ribnik. Na dam dodajanja sredstva proti algam se tudi ni zaželeno kopat v ribniku in prav tako se je treba strogo držat predpisanega odmerka (v primeru Anti Alge je to 1l na 20000l vode) TEŽAVE, KI SE POJAVLJAJO LASTNIKOM NOVIH RIBNIKOV! Ribnik je nek živ eko sistem in dokler se v vodi ne izoblikuje ravnovesje, torej stabilen vodni biotop, tako dolgo lahko z njim pričakujemo težave. Za to obstaja kar nekaj razlogov: -ko zapremo vodo v nek prostor/kotanjo ta začne biološko razpadat -v ribnik iz okolice nanese kar nekaj mehanskih nečistoč (insekti, prah, listje, ...) -ko v ribnik posadimo rastline te prvih 14 dni stagnirajo in šele nato začnejo opravljat svojo funkcijo in še to postopoma počasi, torej v roku 14 dni delujejo z 20% močjo, čez mesec dni z 50% močjo itd -biološki filter deluje na podoben način in šele čez kakšnih mesec deluje z polno močjo čiščenja in zaradi tega tudi ne smeo prehitro vklopit UV naprave in v kolikor imamo tudi ne I-tronika in Ozonske naprave, saj bi uničili tudi koristne bakterije Zaradi zgoraj opisanega ribnik potrebuje vsaj kakšen mesec, da se v njemu izoblikuje stabilen vodni biotop in dokler v vodi ni stabilnega vodnega biotopa tako dolgo lahko z ribnikom pričakujem manjše ali pa tudi večje težave - mi pravimo temu otroške bolezni ribnika. Te težavice se pa lahko kažejo v obliki kalne vode ali nastanku prekomerne količine alg. Zdravilo za te težave so naslednje: -boljša kot bo oprema, manj bo težav -več kot bo filtrirne tehnike in različna kot bo, manj bo težav -enako velja za velikost ribnika, saj pri večjem volumnu ribnika ter večji globini je nihanje v vodnega biotopa manjše -zelo pomembno je v tej fazi, da stalno nadziramo predvsem KH vrednost vode in da je ta vedno nad 5 -v tej fazi je tudi zelo pomembno da čim prej končamo gradbena dela ob ribniku (vodni efekti, planiranje okolice, zasaditev grmovnic in dreves, betoniranje,...) in da zaščitimo rob robnika da vanj spira čim manj zemlje iz okolice in da nanosi čim manj prahu -predvsem pa ČAS in STRPNOST sta v tej fazi zelo pomembni NAVODILA ZA VZDRŽEVANJE OKRASNEGA RIBNIKA Živimo v krajih kjer imamo 4 letne čase in ribnik moramo temu primerno tudi vzdrževat. POMLAD: Ko se temp. konstantno dvignejo nad 0C se v ribniku izvede prvo opravilo, oziroma prvi servis, ki zajema: -delno menjavo vode -čiščenje mulja, kamnov, skal, vodnih efektov -dekorativni popravki ribnika -zagon filtrirne tehnike -menjamo UV - žarnico in anoda I-tronica -obvezna meritev vode (predvsem za KH in GH trdoto) -dodajanje sredstev za dvig trdote vode ter bakterij za biološki zagon filtra POLETJE: V poletnem času so naša opravila naslednja: -v ribnik dolivamo vodo, ki hlapi -po potrebi menjamo del vode (pri zelo visokih temperaturah) -kontrola filtra in tehnike JESEN: Ko so v jesenskih mesecih temp. okoli 0C, so naša opravila naslednja: -izklopimo vse naprave -črpalko očistimo in jo spustimo na globino vsaj 50cm v vodo -filter očistimo in iz njega odlijemo vso vodo ter ga shranimo nekje v kletnih prostorih -UV napravo OBVEZNO odstranimo, očistimo in hranimo v kletnih prostorih, saj drugače steklo ob prvem mrazu poči -enako velja I-tronic in Ozonsko napravo -stebelni del rastlin porežemo ca 10 do 15cm nad korenino ZIMA: Čez zimo je naše edino opravilo v ribniku, da nič ne delamo, kar tudi pomeni, da ne prebijamo leda in rib ne hranimo. Vse naprave so izklopljene in ribnik miruje. ZELO POMEMBNO! Ko vklopimo UV napravo je zelo pomembno, da istočasno vklopimo tudi črpalko, ki skozi UV napravo potiska vodo. S tem se steklo v UV napravi sproti ohlaja. V nasprotnem primeru se steklo v UV napravi pregreje in ko naknadno vklopimo črpalko in na steklo spustimo vodo, steklo zaradi temp. razlik poči in garancija v tem primeru ne velja. Črpalka deluje direktno na 220V, medtem ko UV naprava z pretvornikom na 24V. |
ENOVICE - želim se prijaviti na prejemanje novic spletne strani akvarij.com
| ©2012 www.akvarij.com servis, prodaja in vzdrževanje akvarijev ter ribnikov | Vse pravice pridržane. Kontakt: 041 697 116 [Robert Leitinger], e-pošta: info@akvarij.com Smo: 26.4.2024, 12:10:56 | obiskovalec številka: 6812765 | Izdelava spletne strani in gostovanje www.sloHost.net |
 |