|
|||||||||||||||
|
|
KAJ JE AKVARISTIKA IN KAJ JE NAMEN AKVARIJA? Akvarij ponazarja del narave, ki je zaprt v posodi z določenim volumnom vode. To pomeni, da moramo prvo poznati osnovne pogoje, ki jih potrebujejo živali in rastline, ki bodo naši bodoči naseljenci akvarija, da jim lahko zagotovimo vsaj približno enake pogoje, kot jih imajo v naravi. Na te pogoje ali eko sistem akvarija pa vpliva ogromno dejavnikov. Da ne naštevamo vseh, bi lahko ponazoril akvarij z najpomembnejšo postransko stvarjo na svetu - nogometom V nogometu je tako, da največkrat zmaga tisti, ki je naredil najmanj napak. Isto je pri akvariju, saj tudi v tem primeru "zmaga" tisti ali ima z akvarijem najmanj težav tisti, ki ima akvarij v najbolj optimalnem stanju in si je privoščil ob njegovem zagonu, nakupu opreme, izbiri rib in rastlin,..najmanj napak. In le tak akvarij je najlepši in samo tak akvarist ima v akvariju najbolj zdrave ribe in rastline. Morda še lahko pri tem opišem razliko med akvarijem in bazenom za kopanje. V bazenu skrbimo za čisto vodo s klorom, ki uniči vse bakterije in mikroorganizme, pri akvariju pa ta postopek odpade, saj bi s klorom uničili tudi ribe in rastline. Zato moramo v akvariju gojit bakterije in mikroorganizme, ki so sestavni del biotopa, le locirat jih moramo v pravem prostoru (filter) in omejevat njihovo število ( pravilno čiščenje filtra, redna menjava vode). Beseda sterilnost, ki je v medicini osnovni zakon, v akvaristiki nima ravno velikega pomena! Bolj je sterilno, slabše deluje. KAJ JE ZDRAVILO ZA LEP IN ZDRAV AKVARIJ? Tega se ne da opisat samo z eno besedo, to ni niti samo ena naprava ali ena tekočina. Akvarij je lep in zdrav takrat, ko so v akvariju vse komponente v ravnovesju. Na to pa v velik meri vpliva: -primeren izbor prostora postavitve akvarija, saj akvarij ne sme bit izpostavljen direktni sončni in zunanji svetlobi, kakor tudi ne notranji reflektorski svetlobi. Tudi preveč temni prostori niso najbolj idealno mesto za akvarije. -primerna velikost akvarija, ki je odvisna od želenih rib, v osnovi pa naj bo akvarij večji od 100l -primerna tehnika (svetilna enota, filter, grelec), ki mora biti primerna vrsti in velikosti akvarija ter rib in rastlin v akvariju -čas vnosa rib v akvarij (10-14 dan) -primerno prilagajanje novih rib -primerno doziranje hrane -redno mesečno vzdrževanje akvarija V grobem lahko rečemo, da sta osnova za lep akvarij kvalitetna in predvsem primerna osvetlitev in filtrirna tehnika, zato ne varčevat ob nakupu teh dveh komponent. In če še upoštevamo dejstvo, da si nismo nabavili akvarij velikosti pod 100l, če ne pretiravamo s številom rib in hrano in smo vsaj malo akvaristično izobraženi ni bojazni ob tehniki, ki nam jo trenutno ponuja akvaristična oprema, da ne bomo imeli lep in zdrav akvarij. KDAJ AKVARIJ ZAŽIVI V PRAVEM POMENU BESEDE? Navadno v času dveh mesecev od zagona akvarija, saj se šele takrat v akvariju ustvari stabilen vodni biotop. Davek novega akvarija in neizkušenosti novega lastnika, pobere morebitne žrtve pri ribah in rastlinah ravno v prvih mesecih, tako da kasnejše akvarijske težave ob predhodnem optimalnem zagonu, lahko v največji meri predpišemo človeški napaki. (prevelik odmerek hrane, neredna menjava vode,…) KAJ JE V AKVARISTIKI 100%? Skoraj nič. Kjer se ukvarjamo z živimi organizmi, lahko za vsak organizem na podlagi različnih teorij, strokovnih seminarjev in literatur podamo le pribl. 95% sigurnost, saj pri živih organizmih nikoli ne veš, v kakšno smer se bodo pod določenimi pogoji razvili. To niso stroji, ki imajo točno določene karakteristike, pa še ti včasih zatajijo. Smo že imeli primer, da smo naredili dva popolnoma enaka akvarija, ki sta bila ločena le pol metra in sta bila postavljena za 30stopinj pod drugačnim kotom in ko smo zadevo opazovali, so se v obeh akvarijih z popolno identično tehniko razvile drugačne alge in drugačni pogoji. Torej ima vsak akvarij svoje zakone, poskusimo ga narediti tako kot nam narekujejo zakoni in izkušnje, s tem da bodite venomer pripravljeni na morebitna presenečenja. KJE NAJ STOJI AKVARIJ? Akvarij naj ne stoji na direktni sončni in zunanji svetlobi, kakor tudi ne v direktni reflektorski svetlobi, direktno pod lučjo ali v preveč temnem prostoru. Najslabša je direktna sončna svetloba, ki bo poleg jasnega pogleda v akvarij prinesla tudi precej zelenih alg. Vsekakor pa naj bo v tistem prostoru, kjer bo služil svojemu namenu, sprostitvi ob akvariju in veselju z ribami. Za vse vraževerne pa naj stoji nasproti ogledala, saj ta kombinacija baje prinaša denar v hišo.    KAKŠEN JE NAMEN FILTRA? Filter je srce akvarija in če ta dobro deluje, bomo imeli lep akvarij in v njem bodo plavale zdrave ribice. Filter mora biti primerno velik, črpalka filtra mora biti primerno močna ter v filtru moramo uporabit primerne filtrirne materiale. (mehanske in biološke) Pri filtru je nenazadnje pomembna tudi povezanost z akvarijem, oziroma, kakšen vodo krog nam ustvari, saj če je zaradi neprimerne povezanost zunanjega filtra (odtoka in dotoka vode) ali pa tudi nepravilne umestitve notranjega filtra pol akvarija "neaktivnega", potem ne bomo ustvarili stabilnega vodnega biotopa. Stabilen vodni biotop je pa ravno tisto, kar nam mora ustvarit primeren filter, saj le na tak način daljno ročno z akvarijem ne bo težav. V filtrirni prostor moramo torej namestit takšen filtrirni material, ki bo nase potegnil bakterije in ostale škodljive snovi, ki nastajajo ob razpadanje organskih odpadkov v vodi ter nam bo tudi vsaj v 30% mehansko čistil vodo. Če v akvariju ne bi uporabljali filtra, potem bi morali vodo vsaj vsak teden enkrat menjat, kar pa privede do nenehnih sprememb, na kar pa se ribe težko privadijo, poleg tega pa bi imeli s samim vzdrževanje akvarija ogromno dela. Filter mora biti OBVEZNO vključen 24 ur na dan in ga izklopimo le ob menjavi vode ali rednem servisu akvarija. KAKŠNE VSE FILTRIRNE MATERIALE POZNAMO? -Biološki filtrirni materiali, kot so razne biokroglice, biokeramika, siporax, zeolit,…delujejo v filtru pretežno biološko in kot zanimivost lahko omenim, da je siporax tako porozen, da se lahko bakterije naselijo v 1l tega materiala, kar na neverjetnih 270m2! Večjo kot ima filtrirni material površino, večjo ima absorbcijo bakterij, bolje deluje. Biološki filtrirni materiali niso nobeni čudežni materiali, ampak le tako fino porozni, da ko se skozi njih pretaka voda se bakterije naselijo v te porozne prostore in se nato vežejo ene na druge, oziroma se tako uničujejo, oziroma še bolje rečeno pretvarjajo iz bolj v manj toksično obliko. Ker novi biološki filtrirni materiali niso naseljeni z bakterijami, jih moramo pri vnosu v akvarij aktivirat z bioštarterji, tako da se prične njihovo delovanje. Bioštarterji so razne oblike bakterij in jih umetno naselimo v biološke filtre, tako da pospešimo njihovo delovanje, saj biološki filtri potrebujejo vsaj približno 14 do 21 dni, da pričnejo delovati z polno paro, medtem ko mehanski filtri takoj. Bioštarteji so lahko v obliki tekočine, prahu ali tabletk in kot zanimivost lahko omenim, da vsebuje 100ml steklenička ca 6 milj. Bakterij. -Mehanski filtrirni materiali so razne filtrirne gobe, ki odvisno od njene fine porozne strukture v filtru delujejo od 70 do 90% mehansko in od 30 do 10% biloško. Bolj kot so filtri grobi, manj biološko delujejo. Filtrirne gobe takoj pri vnosu v akvariju in njegovem zagonu pričnejo opravljat svojo funkcijo in dlje časa kot delujejo bolj so zapacani ali polni, zato jih je potrebno po določenem času sprati in odstraniti mulj, ki se je v njih nabral. Ker so zelo prožne, jih lahko po spiranju vrnemo nazaj v filtrirni prostor in imajo življenjsko dobo vsaj nekaj let. -Vata je posebna vrsta filtra, ki jo ponavadi vstavimo v filter predvsem zaradi tega, da iz vode pobere zelo fine lebdeče delce. Ker pa je izredno neprožna lahko kar hitro zaustavi pretok vode in to lahko privede do okvare črpalke in pogina rib. Pri vati, ki sicer kar hitro in dobro mehansko očisti vodo, moramo biti pozorni, da jo vsaj tedensko nadziramo in najkasneje v roko 3 tednov tudi zamenjamo, saj je ni možno dovolj kvalitetno sprati in jo vrniti nazaj v filter. Ostale filtrirne materiale pa ni potrebno tako pogosto menjati, ampak šele vsakih par let (filtrirne gone, ko izgubijo prožnost), nekateri filtrirni materiali (biokroglice) so pa večni, a pri vseh bioloških filtrirnih materialih moramo biti pozorni, da jih pravilno čistimo. -Med ostale filtrirne materiale spadata oglje in šota. -Oglje je filtrirni material, ki začne takoj delovati, saj takoj kemično reagira z vodo in nase veže škodljive elemente iz vode. Oglje se zato uporablja: -ali v začetni fazi delovanja akvarija, kjer želimo z njim odstranit vse škodljive snovi iz pitne vode, ki smo jo nalili v akvarij -ali kasneje, ko smo npr. mi vnesli v akvarij kakšne škodljive snovi (recimo po zdravljenju, ko želimo iz akvarija odstranit ostanke zdravila, odmrle bakterije,….) -ali prav tako kasneje, ko so se nam v akvariju zaradi prenaseljenosti, prevelika odmerka hrane, nerednega vzdrževanja,…sprostile kakšne toksične spojine in jih z ogljem želimo čim prej odstranit A pri oglju moramo biti pozorni, da včasih uničuje tudi koristne bakterije, tako da vsaj po moji oceni ne sodi za venomer v filter (na to moramo biti še posebej pozorni pri morskem akvariju) In še na eno stvar moramo biti pozorni pri oglju in sicer aktivno deluje le 3 tedne in nato preneha delovati. Sicer ni škodljivo, če ostane v filtru, a le tako dolgo, dokler nam v akvariju ne preskoči ph vode iz kislega v bazično ali obratno, saj v tem primeru nam oglje prične vračat snovi v akvarij, kar pa je lahko zelo škodljivo. -Šota sicer ne deluje nič kaj filtrirno, a ker se vstavlja v filter jo še lahko omenim in sicer ima to funkcijo, da malce znižuje trdoto vode, malce bolj ph vode in predvsem obarva vodo v takšno barvo, da je voda bolj "domača" za vnos prvih ribic. Šota deluje 6 tednov, nato pa jo je potrebno odstranit iz filtra, čeprav nima nobenih stranskih učinkov, če to opravilo pozabimo.      KAKO PRAVILNO ČISTIMO FILTRIRNE MATERIALE? Filtrirne materiale, ki imajo biološko funkcijo čiščenja, čistimo navadno na vsako tretjo redno menjavo vode ( pribl. na 15 tednov) ne glede v kakšnem filtru so in v kakšni obliki. Res, da pri manjših akvarijih in filtrih to časovno obdobje ne drži, a bolj zaradi kopice mehanskih nečistoč. Filtrirni materiali niso nobeno čudežno sredstvo, ampak so samo tako fino porozni ali luknjičasti materiali, da se vanje zelo rade naselijo bakterije. Mehansko sicer začnejo filtri takoj delovati, biološko pa šele sčasoma, tako da filter potrebuje vsaj 14 dni, da začne deloma tudi biološko čistiti. In ravno zaradi tega ne smemo prepogosto spirati filtrirnih materialov. Ko pa jih spiramo, jih moramo sprati v akvarijski vodi (seveda v vedru izven akvarija) in ne pod tekočo vodo!!! Ko smo mehanske nečistoče (viden mulj in mehanske delce) sprali in s tem tudi povečali pretok vode skozi filter, še delno "umazan" filtrirni material vrnemo v filter. Ne ga preveč spirat in drgnit vso nečistočo iz njega, saj s tem uničimo tudi veliko količino biološkim bakterij, ki pa niso vidne z prostim očesom. Prav tako moramo pazit, da ne puščamo filtrirnih materialov predolgo na suhem. Če filter pravilno uperemo, uničimo zelo malo bioloških bakterij in ko filtrirni material vrnemo nazaj v akvarij in zaženemo črpalko, filtrirni material takoj ponovno biološko deluje, saj smo ga zelo malo poškodovali ali načeli, s tem pa smo tudi zelo malo zanihali stabilni vodni sistem, ki se je pred našim čiščenjem oblikoval v akvariju. Kaj se zgodi če bi tudi biološki filtrirni material spiramo pod tekočo vodo? Mehansko bi s tem posegom sicer filter bolje očistili, a bi na ta način popolnoma uničili biološke bakterije, ki so se v filtru dalj časa ustvarjale. Slaba stran tega je, da smo s tem popolnoma porušili sistem, nastanejo dodatni stroški, saj bomo morali v akvarij ponovno dodajat umetne bakterije, ki pa niso tako naravne, kot te, ki so se same ustvarile. Voda v akvariju lahko postane spet kalna, pa še sistem se bo v naslednjih dnevih močno spreminjal, kar pa zopet ni dobro, saj imamo v akvariju že ribe. RAZLIČNE OBLIKE FILTROV Filtre lahko v grobem delimo le na dve obliki in sicer na notranje in zunanje. Edina prednost notranjega filtra je v tem, da je cenejši in porabi za kakšen odtenek manj električne energije, v vseh ostalih pogledih pa zunanji filter ponuja ogromno prednosti: -so močnejši -imajo občutno večji filtrirni prostor -z njimi lažje ustvarimo dovolj dobro kroženje vode v akvariju -so precej enostavnejši za uporabo in čiščenje -niso tako vidni, saj so z akvarijem povezani le z odtočno in dotočno cevjo -vsa nečistoča se odlaga izven akvarija -razkroj bakterij je boljši in hitrejši, saj lahko v filtrirni prostor vstavimo različne filtrirne materiale    KAKŠNO STOJALO - OMARO LAHKO UPORABIMO? Stojalo mora biti sestavljeno tako, da nosi težo akvarija in to je ponavadi edini in glavni namen omare/stojala. Pri tem moramo vedeti, da dobimo končno težo akvarija, če pomnožimo njegov volumen z 1,3. (npr. 200l*1,3 = 260kg). Podlaga na katerem bo stal akvarij, mora biti ravna ali pa podložena s stiroporom, da ne bi počilo dno akvarija. Pri teži je potrebno upoštevati upogibanje ploskve stojala pod akvarijem, če ta ni primerno podložena. Stiropor izniči ta pojav! Akvariji serijskega tipa imajo že ponavadi v kompletu spodnji okvir, ki se imenuje spodnji blažilec pritiska in njegov namen je ravno ta, da blaži pritisk na spodnjo ploskev akvarija in pri takšnih akvarijih pod akvariji še ni potrebno dodatno nameščat stiropor.    KAKŠNA PODLAGA JE NAJBOLJ PRIMERNA ZA SLADKOVODNI AKVARIJ? Pesek, ki ga ponujamo je različnih barv in velikosti (stvar okusa) Osebno sicer svetujem pesek rjavo bele barve, granulacije 2 do 3mm. Z tem peskom sem imel do zdaj najmanj težav in tudi daje najbolj naraven videz. Bel ali črn ali celo barvni pesek ustvari v akvariju nenaravne pogoje in lahko tudi zaradi obsorbcije svetlobe ustvarja v akvariju dodatne alge, vsekakor pa se čez čas tak pesek prevleče z tanko plastjo alg in ne bo več bele ali pa rdeče barve. Pesek ima v akvariju dve funkciji: -vsrkanje mehanskih nečistoč, saj bi se na goli stekleni površini hitro videle in -da lahko v njega zasadimo rastline Pri preveč finem pesku, bi večje mehanske nečistoče ležale na pesku in pesek ne bi opravljal svoje funkcije, prav tako je pa lahko nevaren tudi za določene vrste čistilcev. Preveč grob pesek pa ne bi ustvarjal idealnih razmer za rast rastlin. Pesek nasujemo v akvarij toliko, da ga je na sprednji steni pribl. 3cm in na zadnji steni 5 cm. Pesek je potrebno pred vnosom v akvarij tudi zelo dobro sprati mehanskih nečistoč. Pesek ki ga ponujamo mi je že spran in ga samo nasujemo v akvarij, če pa ga nabavite kje drugje pa ga morate nasuti v vedro naliti vodo in ga premešati, tako da mehanske nečistoče splavajo na vodno gladino in nato vodo odliti in ta postopek kar par krat ponoviti. Pod pesek v akvarij pa še nasujemo gnojilo za rastline. KAKŠNO NAJ BO GNOJILO ZA SLADKOVODNI AKVARIJ? Razni dobavitelji ponujajo različna gnojila za sladkovodne rastline, vsi pa imajo ponavadi isti namen in jih delimo v tri skupine: -gnojilo v obliki granulata -gnojilo v obliki tablet -gnojilo v obliki tekočine Gnojila dodajamo v akvarij zato da rastline bolje uspevajo, oziroma jim predvsem v začetni ureditvi akvarija pomagamo prebrodit: -prilagajanje na nov akvarij in nove pogoje -čas, ko je še akvarij brez hrane, saj je še "čist", brez odvečnih odmerkov hrane, ribjih kakcev (organski snovi) ter CO2, ki ga ribe izdihujejo in vse to je hrana za rastline Gnojilo v obliki granulata se v akvarij vnese le pri prvi ureditvi akvarija ali pri generalki, saj ga drugače ni možno vnest v akvarij. Granulat nasuje na golo podlago in ga nato zasipamo z peskom in pri tem moramo biti tudi pozorni, da ga pri nalivanju vode v akvarij ne premešamo z peskom. Granulat je lahek in plava na vodi, zato ga moramo zasut in prekrit z dekorativnim peskom. Granulat se 6 mesecev počasi sprošča in daje rastlinam hrano, po 6 mesecih se pa ponavadi rastline tako razrastejo, da dodajanje gnojila več ni potrebno. Gnojilo v obliki tablet se lahko dodaja tudi kasneje v že utečen akvarija, saj tablete enostavno zarinemo v pesek nekje v bližini korenine. Gnojilo v obliki tekočine se lahko prav tako naknadno dodaja v že utečen akvarij, saj ga enostavno vlijemo v akvarij. V obeh primerih moramo pazit, da se držimo predpisanega odmerka in da z njim ne pretiravamo, saj večina gnojil vsebuje fosfat, ki pa je idealna hrana za alge in je tudi škodljiv za ribe. Obe gnojili se tudi izredno redkokdaj uporabljata, saj kot že rečeno začetno gnojilo v oblik granulacije, ki ga damo v akvarij pod pesek zadustuje za bujne rastline. Se pa v kakšnih 5 do 10% zgodi, da rastline malce manj bujno rastejo in v tem primeru sta gnojili v obliki tablet in tekočine idealna rešitev težave. V kolikor pa želimo rastline vzgajat, oziroma želimo imet v akvariju zelo bujno rastlinje, potem pa je zaželeno dodajat CO2 plin. A pozor na cenene produkte, saj si lahko z napačnim dodajanjem CO2 v akvariju povzročimo ogromno škode. Dobri avtomatski CO2 sistemi stenejo od 500 do 700eur, zato če že ima kdo težavice z rastlinami raje svetujemo, da si nabavi vsak 3,4 mesece kakšno novo rastlino, kot pa da si nabavlja te drage CO2 sisteme.   KAKŠNO DEKORACIJO V NOV AKVARIJ? Naš nasvet so predvsem kamni in korenina-les. Kamni poleg dekorativnega videza in kakšnih skrivališč, če kamne tako sestavimo, nimajo nobene funkcije. Korenine pa naj bodo naravnega izvora, saj s s tem služijo tudi svojemu namenu. Dajejo zavetišče predvsem čistilcem, ki pa tudi srkajo zgornjo plast korenine (mangrova, mopani). Novo korenino je potrebno (razen Afriškega drift-a) vsaj 14 dni namakati v vedru izven akvarija, da se korenina razbarva in jo šele kasneje namestimo v akvarij. Nekatere so pa tako suhe, da se ne potopijo in jih moramo zato obvezno prej namakat v vodi. Vse ostale dekorativne materiale (umetni kič), predvsem zaradi nenaravnega videza, odsvetujemo, čeprav tam, kjer so otroci, je tudi več kiča. Se tudi strinjam, imam sam otroka.    KAKŠNO KEMIJO V NOV AKVARIJ? V trgovinah najdemo ogromno različnih produktov, ki se svetujejo pri prvem zagonu akvarija. Nobeno sredstvo ni slabo in vsako na svojem področju dobro deluje, a generalno pri novi ureditvi akvarija (ali tudi generalki) svetujemo naslednja tri sredstva. To sta water conditioner in water conditioner red, ki skrbita za pripravo vode, saj je pitna voda dokaj agresivna in s tem zaščitimo ribjo sluznico ter uredimo, da je akvarijska voda bolj prijetna za bivanje Poleg teh dveh sredstev še pa ob prvi ureditvi akvarija nujno svetujemp kapsule bacterium E, ki skrbijo za vnos umetnih bakterij v akvarij in s tem pospešimo biloško delovanje filtra, kar je zelo pomembno, da se čim prej stabilizira vodni biotop. Stabilen vodni biotop pa pomeni, da je akvarij prijazen za ribe in rastline ter obstaja zelo majhna možnost, da se bi v takšnem akvariju ustvarjale alge. Različni proizvajalci ponujajo različne produkte, a imajo po večini vsi osnovni isti namen in učinek. Podjetje Sera ponuja aquatan in moreno za pripravo vodo ter bakterije v obliki tekočine pod imenom nitrivec.       ZAKAJ V AKVARIJ PRAVE RASTLINE? Ker poskušamo v akvariju ustvarit enake pogoje, kot jih imajo ribe v naravi in ker so tudi v naravi žive rastline del naravnega biotopa, jih moramo naselit tudi v akvarij. Rastline z fotosintezo (preko svetlobe) pretvarjajo škodljiv CO2, ki ga ribe izdihujejo, v ribam in sistemu koristen kisik. Prav tako si mnogo rib predvsem mladic med rastlinami poišče svojo zavetišče.    KDO JE KRIV ZA ODMIRANJE RASTLIN? Na kratko povedano, ni samo enega vzroka. Vzrok za rast ali ne rast rastline je več: -primerna podlaga, ki se polaga pod pesek ob novem zagonu akvarija -dodatno gnojenje-hranjenje rastlin v obliki tablet, tekočin, CO2 tablet ali sistema -razsvetljava (primerno število žarnic, primerne žarnice, primeren čas vklopa žarnic, redna menjava starih žarnic, primerna oddaljenost žarnic od gladine vode,…) -uničevalci rastlin v akvariju (razni čistilci, ki postrgajo povrhnjico listov, list 14 dni stagnira in nato počasi odmira, polži) -nestabilen ph vode -v manjši meri tudi prevelik odmerek kisika v akvariju (zračna črpalka bi naj bila vklopljena v akvariju za optimalno rast rastlin le 2-3 ure/dan), saj se kisik veže z CO2 in ga izločuje iz vode. Rastline pa rastejo s svetlobo preko fotosinteze in spreminjajo CO2, ki ga ribe izdihujejo v kisik in če je v akvariju premalo CO2, potem tudi rastline slabše rastejo. -nepravilna zasaditev rastlin (pregloboko v pesek) -določena zdravila tudi rastline uničujejo    VZROK ZA ODMIRANJE HITRO RASTOČIH ALG (cabomba, egeria, hygrophila) To so rastline, ki rastejo zelo hitro (viden je dnevni napredek) in nas marsikdaj jezijo, ker prav tako hitro razpadejo. Te rastline je potrebno obvezno posaditi z lončkom, saj jih drugače že manjša obremenitev iztrga iz podlage, saj imajo izredno šibke korenine. Pomembna je tudi pravilna zasaditev lončka v podlago-pesek, saj ne sme steblo rastline priti v stik s peskom v akvariju, saj steblo navadno zgnije. Torej lonček porinemo v pesek tako, da ga še kakšne 1-2mm moli izven peska, lonček pa zakrijemo s kakšnim dekoracijskim materialom (kamen, les). Ko se tako zasajena rastlina navadi na novo okolje, začne poganjati s stebla nove korenine, ki se na novo fiksirajo v pesek. NASTANEK ALG! Pri tem bi lahko dejali isto, da za nastanek alg ni kriv samo en dejavnik, ampak na rast alg vpliva več dejavnikov. Generalno gledano, alge rastejo zaradi nitrata in fosfata, ki sta hrana za alge, močno pa so pogojene s svetlobo. Alge navadno rastejo v zanemarjenih akvarijih, oziroma tam, kjer je ena izmed komponent, ki bi morala biti v ravnovesju z ostalimi komponentami, pobegnila čez mejo. Če imamo v akvariju le delček alg, je to pokazatelj, da imamo optimalno razvit biotop, saj so tudi alge del biotopa, a morajo biti v določenem razmerju. Pri odpravljanju alg moramo prvo poiskati vzrok nastanka alg, šele nato pa jih odpravljati. Če se želimo alg rešiti, moramo v akvariju paziti na naslednje faktorje: -optimalne pogoje v akvariju -dovolj velik in biološko močan filter -primerno razsvetljavo, ki naj bo vklopljena od 8-11 ur na dan -redno menjavo žarnic, saj sčasoma (6-12mescev) izgubijo želen spekter svetlobe -primerno število rib -pravilni odmerek hrane (hrana naj v roku dveh minut izgine) -čistilno osebje, ki uničuje alge ( čistilci, jabolčni polži) -redno menjavo vode, čiščenje filtra -meritve vode, ki se naj izvajajo redno, vsaj enkrat mesečno Seveda pa obstajajo tudi preparati proti algam, s katerimi boste trenutno odpravili alge, a se bodo, če ne boste odpravili vzroke za nastanek alge, čez določen čas zopet pojavile v akvariju. Mehansko jih lahko odstranimo ročno z klingico, pri tem pa ni zaželeno, da jih odstranimo z vseh sten akvarija (zadnjo steno, ki ni tako vidna pustimo pri miru), saj je to le ročni postopek, s katerim nismo odstranili iz akvarija hrane, ki je vzrok za nastanek alg. In če pustimo vsaj eno steno poraslo z algami, potem alge s te stene prevzamejo v večji meri odjemalca hrane alg in se alge ne razbohotijo prehitro in v večjem številu na očiščenih stenah akvarija. Mnogokrat pa si lahko pomagamo pri zatiranju alg z hitro rastočimi rastlinami (cabomba, egeria, hygrophila, delno microsorium), ki imajo to funkcijo, da dejansko kradejo za svojo rast organske snovi, ki so sicer hrana za alge. KDAJ RIBA ZBOLI? Riba največkrat zboli zaradi naslednjih vzrokov: -prvi in najpogostejši vzrok so ne optimalni pogoji ali slabi pogoji v akvariju (neredno vzdrževanje akvarija in neredna menjava vode, slaba čistilna tehnika, prevelika doza hrane, preveliko število rib). Temu pravimo tudi tiha bolezen, saj se ribe dalj časa zastrupljajo v slabih pogojih akvarija in ko jim pade odpornost organizma, riba zboli. Bolezen lahko zdravimo z različnimi zdravili, če pa je bila riba dalj časa izpostavljena slabim pogojem akvarija, pa že ima notranje organe trajno načete in so ji že šteti dnevi. -drug razlog najdemo v tehnični napaki (če odpove glavna črpalka) in človeški napaki (nepravilna uporaba sredstev za vodo, prevelika razlika v temperaturi vode, pri menjavi, nepravilno čiščenje filtrirnih materialov, enkratni prevelik odmerek hrane,…) -tretji razlog bi pa lahko našli pri nakupu novih rib, kjer lahko razlog za pogin rib pripišemo trem vzrokom: -nepravilno prilaganje rib -nove ribe in ribe v domačem akvariju so iz različnih področij sveta, čeprav so iste vrste, s čimer so lahko prenašalci drugačnih kultur bakterij. V takem primeru se lahko zgodi, da ena vrsta (ali stare ali nove ribe) popolnoma zboli, zaradi neodpornosti na drugačno kulturo bakterij. -kupili ali dobili ste že okužene in bolne ribe. Malo bolj izurjeni akvaristi že na oko vidijo, kdaj je riba bolna, lahko pa se zgodi, da še je le bolezen v razvoju in se zaradi šoka pri transportu in novemu okolju bolezen še dokončno razširi. Pri tem bi še enkrat poudaril, da če imamo v akvariju optimalne pogoje imamo z ribami mnogo manj težav, pa četudi smo sami naredili kakšno neumnost ali celo nabavili bolne ribe.  KAKŠNI SO ZNAKI ZA BOLNO RIBO? Bolna riba navadno ne plava več v jati, ne je, se skriva ob kakšni rastlini, plavanje je ne sinhrono, riba hitreje diha, riba se drgne s spodnjim delom telesa ob trde predmete, iztrebek vleče dalj časa s sabo… Med vidne znake bolezni na sami ribi pa so: bele pikice, rdeče podplutbe, vneti škržni poklopci, plesen ali pajčevina na ribi, raztrgane plavuti, ki jih navadne več ne odpira v končni položaj,… Izredno močno in koristno zdravilo je baktopur direct. To so tablete, ki, če jih uporabimo po predloženem navodilom, pozdravijo marsikatero bolezen. Tablete so zelo močne, hitro delujejo in imajo zelo širok spekter delovanja. Poleg tablet dodamo še ectopur sol.  KAKO RIBE PRILAGAJAMO NA NOVO VODO-NOV AKVARIJ? Nove ribe moramo vedno in obvezno prilagajat na novo vodo, ne glede, kje ste jih nabavili, tudi če vam jih je dal sosed, ki še mu nikoli ni umrla niti ena riba. Zakaj? Riba se s svojo povrhnjico (zunanjo kožo) vedno prilagaja slanosti vode v kateri živi. In če je slanost ali skupna trdota vode, v vodi kjer je prej živela večja, kot v vodi, v katero jo bomo spustili, mora iz sebe skozi povrhnjico izpustit solne molekule. S tem se pri večjih razlikah koža odpre in na odprto kožo se vežejo bakterije, s čimer riba v 3-7 dnevih zboli in lahko v 10-14 pogine (mnogokrat zato ne izkušeni akvaristi krivijo prodajalce rib, češ da so nabavili bolne ribe). V praksi je še to bolj očitno, saj vse trgovine ponavadi držijo ribe na večji slanosti in je zato razlika med domačo svežo vodo še večja. Kako se temu izognemo? Nove ribe doma spustimo iz vrečke v vedro. Nato jim po cevki 4/6mm, počasi preko ventilčka, ki ga zmontiramo na konec cevke dolivamo iz akvarija vodo v vedro. Ta proces izvajamo pribl. pol ure in v tem času dolijemo pribl. dvakrat toliko vode, v kolikor smo ribe prinesli. Torej, če smo ribe prinesli v enem litru vode, dolijemo še v roku pol ure dva litra vode iz akvarija v vedro, kjer imamo nove ribe. Ribe nato polovimo z mrežico in jih spustimo v nov akvarij, manjkajočo vodo pa dolijemo iz pipe. Kaj s tem dosežemo? S tem se riba postopoma prilagaja na novo okolje in pri morebitni večji razliki v slanosti izpusti iz sebe manj molekul soli, zaradi postopnega prilaganja in se s tem manj odpre njena koža, s čimer je posledično tudi manjša možnost okužbe.  KAKŠNA SVETLOBA IN KAKO DOLGO? V akvaristiki se ponavadi uporabljajo neonske žarnice T5, ki so že skoraj v celoti izpodrinile stare žarnice T8 ali celo T12. T5 žarnice dajejo boljši spekter svetlobe, manj grejejo vodo, imajo daljšo življnejsko dobo in dajejo večjo moč na isti dolžini. Na tržišču je mnogo izdelkov, tipov, od različnih proizvajalcev. Vsekakor je potrebno pri tem poudariti, da ne smemo uporabljati navadnih žarnic, ki so tudi precej cenejše. Kakšen tip dražjih žarnic boste uporabljali ni toliko pomembno, je pa odvisno tudi od tipa akvarija, ki ga boste imeli. Vsekakor je pa pomembno, kako dolgo imate žarnice dnevno vklopljene (pravilen čas je od 8 do 11 ur dnevno) in kako pogosto jih menjujete (vsaj enkrat letno, saj se porabi pravilen spekter svetlobe, žarnica sicer še sveti, a oddaja svetlobo, ki je škodljiva za idealen razvoj biotopa ). V zadnjem času se pa tudi v sladkovodni akvaristiki vedno več uporablja LED osvetlitev. (Juwel je že ponudil LED svetilne enote za svoje akvarijske komplete) Obstaja pa še HQI osvetlitev, ki pa se v sladkovodni akvaristiki zelo redko uporablja ter HQL osvetlitev, ki se pa uporablja predvsem za gojenje rastlin.       ZAKAJ SE IZVAJA REDEN SERVIS AKVARIJA? Najenostavnejši odgovor je, da vzdržujemo redno čistočo v akvariju in nam ni potrebno izvajati generalk v akvariju vsaj 2-3 leta. Kot smo že omenil bi bilo potrebno menjati del vode na 28 dni. Zakaj? Ker se z nitrifikacijskim postopkom, ko se beljakovine (odvečna hrana in ribji iztrebki) pretvorijo v 7 dnevih v amoniak NH3 ali amonij NH4 (odvisno od ph vode), ta se čez 7 dni pretvori v nitrit NO2, ta pa čez 7 dni v nitrat NO3. Ker po 28 dnevih nitrat strmo narašča, bi ga bilo potrebno delno potegniti z vodo iz akvarija in doliti svežo vodo, ki vsebuje kisik. S tem preprečimo, da bi se ribe daljno ročno zastrupljale z nitratom in ko menjamo vodo in prehaja ribam po krvi namesto utrujajočega nitrata v možgane kisik, postane riba zelo igriva, bolj dovzetna za hrano in manj za bakterije ter bolezni. Menjamo samo 1/3 vode. Zakaj? Zato ker s tem ne porušimo preveč sistema, ki se je več kot mesec izoblikoval in s to količino nove vode se lahko že v dveh do treh dneh sistem izoblikuje na prejšnjo raven. Kaj bi se zgodilo, če ne bi izvajali rednih servisov 6 mesecev? Verjetno v prvih dveh do treh mesecih nič, morda celo vseh 6 mesecev nič, a bi morali po 6 mesecih menjati več kot 50% vode, če bi hoteli vsaj delno očistiti akvarij, s tem pa bi preveč porušili eko sistem v akvariju, zaradi česar obstaja večja možnost okužbe rib ter nastanek alg v akvariju. Pri akvariju prav tako težimo, k čim bolj optimalnim pogojem in če je riba dalj časa izpostavljena škodljivemu posegu nitrata na njegove notranje organe, si ji avtomatsko zmanjša življenjska doba in obstaja mnogo večja verjetnost okužbe rib, njena lepota ne pride do pravega izraza (zavrta je njena rast, barve so manj izrazite), hkrati pa je akvarij, kjer se ne izvajajo redni servisi načeloma bolj zaalgan.   KAKO PRAVILNO HRANIMO RIBE? Ribe hranimo praviloma enkrat na dan ali največ dvakrat na dan in sicer po pravilu dveh minut. Pravilo pomeni, da ko vržemo določen odmerek hrane v akvarij, mora ta v roku 2 min izginiti. Ribe se prehranjujejo različno, zato je izredno težko natančno prikazati kakšen odmerek je dovolj velik za določen tip akvarija in določeno vrsto rib, saj tudi ribe, ko menjajo okolje ali pa so bolne manj jedo. Zato je pravilo 2 min najbolj idealno v primeru, ko so ribe izredno živahne in jedo z polno paro in tudi v primeru, ko jim kaj manjka in jim tudi hrana ne diši najbolj. KAKSNE MERITVE JE ZAŽELENO IZVAJAT V AKVARIJSKI IN TUDI RIBNIŠKI VODI? 1. KH TEST (karbonatna trdota) je najpomembnejši podatek akvarijske in ribniške vode. Dokler je le ta izmerjen nad 3 ali vsaj 5, potem karbonatna trdota sploh ni pomembna. Ko pa se ta spusti pod 3, potem pa postane voda izredno nestabilna in s tem ph močno niha, kar pa ni idealno za cel sistem, ribe, rastline in alge. Torej moramo prvo karbonatno trdoto dvignit z določenim prahom ali tekočino nad 3 in jo nato venomer nadzorovat, saj je karbonatna trdota prehodna in se sčasoma porablja. Še posebje je to izrazito pri ribnikih, kjer nam dežavnica ter topljen sneg, ki imata kh trdoto 0 zelo zmehčata vodo ter znižata kh vrednost. Na nihanje vode in ph-ja pa lahko ob prenizkem kh-ju vplivamo tudi sami, z malce večjim odmerkom hrane, številom rib in ribjimi izdihljaji-co2, ki lahko ponoči močno spustijo ph v kislo stanje, saj rastline zaradi nedelovanja fotosinteze (ni svetlobe) počivajo in ne pretvarjajo co2 v kisik in se čez noč kopiči v akvariju ali ribniku. Karbonatna trdota se izmeri tako da v stekleničko nalijemo 5ml akvarijske vode ter z titriranje štejemo kapljice do preskoka barve, torej štejemo kapljice testerjeve tekočine, ko se nam akvarijska voda v steklenički obarva iz modre v rumeno. Koliko kapljic smo našteli, toliko je kh trdota akvarijske vode. Vse kar je nad 3 je zadovoljivo, praviloma pa bi naj bila 70% gh trdote. Če je pod 3, je pa znak za paniko, saj je voda izredno nestabilna, s čimer lahko prihaja v kratkem času do spremembe ph-ja, kar ni dobro za stabilen biotop, alge in bolezen rib ter rastlin. 2. GH TEST (skupna trdota) je test za merjenje skupne trdote in se izmeri tako da v stekleničko nalijemo 5ml akvarijske vode ter z titriranje štejemo kapljice do preskoka barve. Koliko kapljic smo našteli, toliko je gh trdota akvarijske vode. Potreba po idealni vodi je odvisna od vrste rib, ki plavajo v akvariju. Ustonoše imajo rade zelo trdo vodo, živorodke in ribniške ribe (zlate ribe ter koi krapi) malce manj, neonke in diskusi pa imajo rade zelo mehko vodo. 3. PH TEST (PH vrednost) je test za merjenje ph-ja in se izmeri tako, da v stekleničko nalijemo 5ml vode in nato dolijemo 4 kapljice testerja in na priloženi barvni skali odčitamo izmerjen ph. Potreba po idealni vodi je odvisna zopet od vrste rib, ki plavajo v akvariju. Ustonoše imajo rade malce bolj alkalen ph, živorodke ter ribniške ribe malce manj, neonke in diskusi pa imajo rade bolj kislo vodo. 1 - 7 kislo stanje 7 - nevtralno 7 - 14 alkalno stanje 4. NO3 TEST (nitrat) se uporablja za merjenje nitrata v vodi. Nitrat nastane iz beljakovin (ribji iztrebki, odvečna hrana,...) ki se pretvori v amonij ali amonjak (odvisno v kakšnem stanju je ph vode). Ta se nato pretvori v nitrit in iz tega nastane končni produkt nitrifikacijskega postopka nitrat, ki ga če smo izmerili, da ga je v akvariju preveč, odstranimo tako, da menjamo vodo in primerno očistimo filtre. Vzrok za preveliko količino nitrata so ponavadi slabi akvarijski pogoji (slaba čistilna naprava, preveliko število rib, prevelik odmerek hrane, majhen akvarij, neprimerna kvaliteta vode,...) 5. PO4 TEST (fosfat) se uporablja za merjenje fosfata v vodi. Fosfat je poleg nitrata glavni krivec za nastanek alg ter bolezni rib. 6. Temperatura, ki bi naj bila v akvarija v grobem gledano med 20 in 30C sem postavil šele na 6. mesto, saj izhajam iz tega, da skoraj vsak laik ve, da v akvariju ne smemo imeti vroče ali pa zelo hladne vode in jo prav tako zelo enostavno izmerimo s pomočjo termometra, ki je lahko mehanski ali pa digitalni. V kolikor imamo v akvariju grelec moramo edino paziti, da skalo ne nastavimo previsoko ali prenizko, za vse ostalo pa poskrbi termostat. Ostale meritve pri nekih normalnih pogojih niso tako zelo pomembne! NO2 TEST (nitrit) se uporablja za merjenje nitrita v vodi. Nitrit je sicer zelo strupena snov, a se v akvariju zadržuje le kratek čas, zato povečini ni nevaren. NH2, NH3 TEST-a (amonij in amonijak)se uporablja za merjenje amoniaka ali amonija v vodi. Obe snovi sta sicer zelo strupeni, a se v akvariju zadržuje le kratek čas, zato povečini nista nevarni. CA (kalcij) in MG (magnezij) TEST se pa izvaja pri morskih akvarijih. SIO2 (silikat), CO2 (oglikov dioksid), O2 (kisik), FE (železo), CU (baker) TEST-i se zelo redkokdaj uporabljajo.    KAKO IZGLEDA FENG-SHU AKVARIJ? Osnova je ista kot pri vseh ostalih akvarijih, razlika je le v številu in barvi rib. 7 rdečih in 1 črna! Ena izmed naših strank ima v pesku akvarija tudi zakopan denar, kar bi naj prinašalo denar v hišo. NAVODILA ZA VZDRŽEVANJE AKVARIJA! ZAGON AKVARIJA Ko se akvarij postavi, napolni z vodo in zažene z opremo, moramo počakat ca 7. do 14. dni za prvi vnos rib. Sveža voda je zelo agresivna, zato moramo počakat, da se izoblikuje malce bolj prijazno okolje za ribice, oziroma bolj stabilni pogoji. To ustvari filter ter dodatek bioštarterja, ki pospeši delovanje biološkega filtrirnega materiala. V času ko smo akvarij zagnali in v njemu še ni ribic, torej prvih 7 do 14 dni, mora v akvariju delovat glavni filter ter grelec 24h na dan. V tem času tudi če še v akvariju ne plavajo ribe, se mora vklopit tudi lučka in morebitna zračna črpalka, le da te dve napravi nista vklopljeni non stop, ampak le 7 do 11ur, za kar skrbi časovno stikalo. Enak način vklopa vseh naprav imamo tudi takrat, ko so akvarij že ribe. V času brez rib nimamo z akvarijem nobenega opravila, razen da preverimo, če vse deluje in če se vklaplja in izklaplja luč in da dodamo po priporočilu še v akvarij preostale tablete bioštarteja. Bioštarter se doda ponavadi na začetku v odmerku ca 50% in nato še 3 dni zapored ca 15%, kar pomeni v praski ob zagonu dodamo v akvarij 6 tablet bioštarteja in nato še 3 dni zapored po 2 tableti. VNOS RIB Ko vnesemo ribe v akvarij jih moramo primerno prilagajat in jih nato vsaj prvih 7 dni nadzirat. Ribe so zaradi transporta in naselitve v nov akvarij pod velikim stresom in zato potrebujejo ca 3. do 14. dni da se počasi prilagodijo na novo okolico. In ravno v tem času so najbolj ranljive, kar pomeni, da lahko zbolijo in tudi poginejo, zato je nadzor nad ribami v tem času zelo pomemben. V tem času tudi temu primerno manj jedo. Prvi dan skoraj nič, nato pa vsak dan malce več in šele čez kakšnih 14 dni pričnejo jest z 100%. Temu primerno moramo v tem času tudi hranit ribe. Lahko jim sicer damo prve dni malce več hrane, da jih nekako prisilimo, da začnejo jest, a po 14 dneh moramo nato strogo upoštevat pravilo 2min, da ne bomo prehitro uničili sistema. REDNI SERVIS AKVARIJA Prvi redni servis akvarija naredimo ca 4. do 5. tednov od vnosa rib (ne od zagona akvarija). Z vnosom rib se šele začne obremenjevat akvarij zaradi CO2-ja, ki ga ribe izdihujejo, odvečne hrane in ribjih iztrebkov. Servis izvedemo tako, da prvo izklopimo vse naprave, lučko si načeloma lahko pustimo, obvezno pa moramo izklopit glavni filter ter predvsem grelec, saj lahko pride do poškodb. Nato s sesalno napravo posesamo pesek in tako menjamo del vode (največ 1/3). Obvezno moramo posesat pesek in ne samo menjat vode, saj se v pesku nabere ogromno nečistoč, ki jih s sesalno cevjo odstranimo iz akvarija. Ob tem tudi prekontroliramo filtrirne materiale in jih po potrebi očistimo. Filtrirne materiale ne čistimo pod tekočo vodo, jih ne puščamo predolgo izven vode, jih ni potrebno prekuhavat ali čistit z čistili in jih tudi ni potrebno vsak servis menjat, ampak jih enostavno delno speremo v vodi, ki smo jo odlili iz akvarija pri izvajanju servisa v vedro. V tej dejansko akvarijski vodi jih le delno speremo, tako da odstranimo mulj in mehanske nečistoče in jih vrnemo nazaj v filter. S tem odstranimo mehanske nečistoče, tako da so materialni ponovno absorbirni, biološke nečistoče pa ne uničimo preveč, tako da ko akvarij ponovno zaženemo pričnejo biološki filtrirni materiali ponovno dobro in hitro učinkovat. V času servisa še lahko počistimo steklo in dekorativno obdelamo rastline, v kolikor je potreba in nato akvarij napolnimo nazaj z vodo. Voda je lahko kar iz pipe, pri tem moramo le pazit, da je približno iste temp, ko je v voda v akvariju. V kolikor imamo aparat za merjenje prevodnosti, še nastavimo slanost in v vodo dodamo vsaj eno sredstvo za zaščito ribje sluznice. Ko je akvarij poln z vodo, ponovno vklopimo vse naprave. V kolikor izvajamo servise redno, se generalka akvarija pri optimalnih pogojih izvede nekje na 4. do 5. let. TEŽAVE Z AKVARIJEM Ribe nam povzročajo težave ponavadi le prvih 14. dni in v kolikor se nato navadijo na sistem in novo domovanje nato z njimi nimamo težav razen: -če so pogoji v akvariju za določeno vrsto neprimerni (na to ima velik vpliv voda iz pipe) -če smo pretiravali s številom rib -če so odmerki hrane preveliki -če ne izvajamo rednih servisov -če večkrat dodajamo kakšne nove ribice -če smo naredili kakšno večjo napako -če zataji kakšno oprema Rastline ponavadi prvih 14 dni stagnirajo v akvariju, v redko katerem primeru odmre nekaj listov in še redkeje cela rastlina. Vzrok je v tem, ker rastlina menja okolje, ker pride v čisto okolje in svežo vodo in ker v akvariju še ni rib. Ko v akvarij naselimo ribe rastline začnejo počasi rast in v roku enega meseca se že vidi velik napredek. v Kolikor je z akvarij vse ok, pa se rastline v 6 mesecih tako razrastejo, da jih je potrebno razredčit. Tega dogodka se sicer ne veselite, če se bo prehitro zgodil, saj lahko tudi pomeni, da imate akvarij preveč zanemarjen. Več kot bo akvariju nečistoč (NO3 in PO4), bolj bodo rastle rastline. MERITVE VODE KH vrednost vode najbolj pomembna in pri tem moramo pazit, da je vedno nad 5, saj drugače bomo imeli z akvarijem ogromno težav. PREVODNOST VODE je tudi zelo pomembna meritev predvsem za ribe in enako bi lahko dejal za GH vode. PH meritev vode je zelo pomembna, v kolikor se nam v akvariju kje kaj zalomi Ostale meritve (NH3, NH4, NO2, NO3, PO4,...) v akvariju niso tako pomembne, če pa jih že boste izvajali, jih morate 3 dni zapored ob različnih urah, da dobite dejansko vrednost vode. |
ENOVICE - želim se prijaviti na prejemanje novic spletne strani akvarij.com
| ©2012 www.akvarij.com servis, prodaja in vzdrževanje akvarijev ter ribnikov | Vse pravice pridržane. Kontakt: 041 697 116 [Robert Leitinger], e-pošta: info@akvarij.com Smo: 26.4.2024, 20:5:23 | obiskovalec številka: 6813340 | Izdelava spletne strani in gostovanje www.sloHost.net |
 |