|
|||||||||||||||
|
|
OGLED SLIK IN KARAKTERISTIK RIBNIŠKIH RASTLIN V galeriji slik (povezava je na zgornjem linku) pod sliko iz kataloga je tabela in ta pomeni: -simbol sonca ali oblaka - kakšno lego v ribniku potrebuje -cvet in zraven navedeni meseci - kdaj v letu cveti -puščice navzgor in navzdol, z valovito črto od spodaj ter podatek v cm - kako visoko zraste -puščice navzgor in navzdol, z valovito črto od zgoraj ter podatek v cm - na kakšno globino v ribniku jo moramo posadit Ribniške vodne rastline so sestavni del vsakega ribnika in v ribnik jih dodajamo zaradi naslednjih razlogov: -da opravljajo funkcijo čiščenja -da popestrijo videz ribnika -da dajejo zavetišče mladim ribicam in drugim živalcem, ki se naselijo v ribnik -da dajejo senco v ribniku Ribniške vodne rastline delimo na več skupin:    1. Rastline primerne za rastlinski filter, ki zelo hitro in zelo bujno rastejo in med te spadajo (Rumex hydrolapathum, Typha angustifolia, Typha gracilis, Carex nigra, Carex pseudocyperus, Juncus effusus, Juncus ensifolius, Acorus calamus, Cyperus papyrus, vse vrste Irisov ….) Ker so te rastline praviloma manj cvetoče, oziroma okrasne se mednje posadi tudi kakšna takšna vodna perunika ali Iris, ki sicer ne sodi v rastlinski filter, a s svojimi cvetovi popestri sicer zelo pust videz rastlinskega filtra ribnika. Glavni namen teh rastlin je predvsem hitra in bujna rast, saj nekatere zrastejo tudi do 2m visoko, s čimer iz vode nase vežejo ogromno količino nezaželenih organskih snovi (fosfat in nitrat), s čimer zavirajo rast alg in pripomorejo k naravnem čiščenju vode. Rastline se posadijo v globino od 15 do max 25cm, v vodi so torej le korenine rastlin, stebela in listi rastlin so pa izven vode. Bistvo delovanja rastlinskega filtra je v tem, da skozi rastlinski tolmunček, v katerem imamo posajene rastline speljemo pretok vode.    2. Cvetoče okrasne rastline (Caltha palustris, Calla palustris, Arum italicum, Viola palustris, Alisma plantago, Sagittaria montevidensis, Lysichiton americanus in camtschatcensis družine Schizostylis, Pontederia, Primula, Myosotis, Mazus, Lobelia, Iris, Canna) so praviloma nižje in imajo zelo lepe cvetove ter pestro izbiro barv ter se nameščajo ob robovih ribnika. Glavni namen teh rastlin je dekorativnega značaja, saj s svojo pisano izbiro cvetov, poleg lokvanja, dajejo svoj delček v mozaik celotnega videza ribnika. Nižje rastline, ki se načeloma bolj plazijo po kamenju, kot pa rastejo v zrak se posadijo na tistih delih ribnika, kjer je pogled na ribnik s prednje strani ali s terase, malce večje pa ob bok vodnim motivom z zadnje strani, da nam ne zastirajo pogled na ribnik. Rastline primerne za rastlinski filter, kakor tudi obrobne cvetoče rastline so posajene tako, da imajo v vodi le korenine, oziroma so v vodo spuščene le do svoje košare, stebelni, listnati in cvetoči del pa moli izven vode.  3. Rastline oksigenatorji (Ceratophyllum demersun, Hippurus vulgaris, Potamogeton natans, Cabomba aquatica, Callitriche palustris, Ceratophyllum demersum, Elodea canadensis, Elodea crispa, Elodea densa, Hottonia palustris, Myriophyllum aquaticum, Najas major,…) so v celoti potopljene v vodi in dajejo vodi zaradi fotosinteze kisik. Nase vežejo CO2 in ob zadostni količini svetlobe preko fotosinteze ustvarjajo kisik. Rastline prav tako posadimo v lončke ter jih na najgloblji del in te nato rastejo do vodne gladine, kjer se njihova rast ustavi. Nekatere v naravnem okolju zrastejo tudi do višine 4m. Rastline zelo hitro rastejo in če nam preveč zakrijejo pogled v ribnik, jih lahko potrgamo, pri servisiranju ribnika pa moramo paziti, da jih ne uničimo pri sesanju mulja.    4. Plavajoče rastline (Pistia stratiotes, Salvinia natans, Trapa natans, Limnobium laevigatum, Phyllathus fluitans, Stratiotes aloides …) prosto plavajo na vodni gladini in v vodo molijo le svoje korenine. Njihova naloga v ribniku je poleg atraktivnega videza ustvarjanje sence, ki ribe v toplih poletnih mesecih zaščiti pred premočnim soncem ter dajanje zavitišča marsikateremu organizmu, ki se na naseli v ribnik. Plavajoče rastline so kar precej občutljive na ph vode in niso ljubiteljice preveč direktnega sonca, v kolikor pa so zagotovljeni minimalni pogoji, se pa zelo hitro razmnožujejo. Prve nizke temp. v jesenskih mesecih jim kar hitro porjavijo liste in nato odmro, zimo pa prezimijo kot trosi v mulju.    5. Rastline globin so tiste rastline, ki so v celoti potopljene pod vodo in lahko košaro z korenino spustimo tudi na najgloblji del ribnika, na vodni gladini pa so vidni samo njihovi listi ter cvetovi.          ZASADITEV VODNIH RASTLIN! (slikovni prikaz od zgoraj) Rastline posadimo v temu primerne košare, kjer na dno in ob stene košare nasujemo zemljo - ilovico Na sredino nasujemo posebno zemljo za vodne rastline, ki je polna gnojila in v njo zasadimo rastlino. Nato na adiko še damo malce posebne zemlje z gnojilom, vse skupaj pokrijemo z ilovico in nato še drobnim kamenjem, če pa imamo v ribniku koi krape pa na drobne kamenčke damo še nakja malce večjih. Ilovico uporabimo, da zaščitimo zemljo za vodne rastline, ki je zaradi velike koncentracije humusa precej lahka, kamne pa zaradi eventuelne prisotnosti koi krapov, ki radi rijejo po zemlji. Tako pripravljene košare spustimo na tisto globino ali tisto stopničko, ki je primerna za vsako posamezno rastlino. Rastlina ponavadi prvih 14 dni bolj stagnira, kot raste in se prilagaja na novo okolje, nato pa v kolikor ji pogoji ustrezajo zelo hitro požene nove korenine ter liste. V jesenskem času ob prvi zmrzali rastline (olesenele liste in steblo) porežemo ca 15cm nad vodno gladino in jo tako pripravimo na zimo. Opis vodnih rastlin, ki so zelo pogosti predstavniki trgovin    Lokvanj ali Nymphaea je rastlina globin in daje s svojimi cvetovi piko na i celotnemu ribniku in marsikdo si je ribnik omislil predvsem zaradi cvetov, ki jih lokvanj ponuja v poletnih mesecih. Listi lokvanja imajo v ribniku podobno nalogo, kot plavajoče rastline, saj dajejo ribam senco ter varno skrivališče pred raznimi plenilci predvsem iz zraka. Lokvanj je posajen v košaro, ki mora biti zelo dobro zaščitena pred rovarjenjem rib in je potopljena pri manjših ribnikih na najgloblji del, ponavadi pa na globini od 40 pa do 150cm, odvisno od vrste lokvanja. Ko se temp. vode v ribniku spomladi počasi dvignejo nad 15C, prične lokvanj iz svoje korenine poganjati prve liste, ki se nato po peclju počasi vzpenjajo do gladine vode. Tam se ustavijo in nato se oblikuje ovalen list in po parih listih in predvsem ko so za to primerne temp. lokvanj požene na gladino tudi prvi cvet. Lokvanj cveti od konca maja pa do začetka oktobra, najbolj intenzivno pa zelo toplih mesecih, kjer je iz ene korenine lokvanja ponavadi permanentno na gladini ribnika od 5 do 7 cvetov. Eden cvet pa ima življenjsko dobo ca 10 dni in nato zraste nov. Cvetovi so odprti samo čez dan in ob sončnih dnevih. Barvna paleta in raznolikost oblik cvetov pa je ogromna. Razmnoževanje lokvanjev je zelo enostavno, saj na osnovni korenini poiščemo dva ali več poganjkov, korenino ločimo in vsakega posebej posadimo v svojo košaro. V kolikor nasadimo lokvanj v nov ribnik v poletnih mesecih, ko je temp. vode nad 25C in ga spustimo na globino 120cm, lokvanj požene svoje liste do gladine že v enem tednu. Lokvanj ni preveč občutljiv, čeprav nima rad prevelikega nihanja ph-ja ter temp. v vodi. Prav tako raje uspeva v bolj mirnih in sončnih delih ribnika, torej se bodo cvetovi pojavili prej in jih bo več v tistem ribniku, kjer ni močnega pretoka vode in ni ob ribniku dodatnih vodnih motivov ter je ribnik ves dan obsijan s soncem. Po nekaterih podatkih tudi lokvanj prvo leto ob nasaditvi v nov ribnik naj ne bi cvetel, a lahko iz prakse rečem, da ta trditev ne drži, je pa res da ima prvo let manj cvetov in cvetenje poteka krajši čas, z leti pa se korenina lokvanja okrepi in število cvetov povečuje. Lokvanj brez težav prezimi v ribniku, pri tem moramo edino paziti, da se ne bo do globine korenine ustvarila ledena skorja, saj drugače ne bo prezimil, kar pomeni, da če imamo v slovenskem prostoru lokvanj na globini nad 70cm, zaradi ledu sigurno ne bo odmrl.   Rumeni blatnik ali Nuphar lutea je lokvanju podobna vodna rastlina in se razlikuje od njega le po cvetovih, ki so kar precej manjši in le rumene barve. Marsikateri cvet rumeni blatnik, kakor ga imenujemo slovensko moli tudi nad vodno gladino, medtem ko cvetovi lokvanja plavajo na vodi. Podobne vrste rastlin so Nuphar advenum, Nuphar japonica, Nymphoides peltata in za vse je značilna rumena barva cveta Lotus ali Nelumbo nucifera ali Indijski sveti lotus je prav tako lokvanju podobna vodna rastlina, ki pa je zelo cenjena, kar precej občutljivejša ter tudi cvet dvigne malce nad vodno gladino. Lotus je trajnica tropskega podnebja, pri nas pa ponavadi ne prezimi. Cveti od junija do avgusta in nam daje zdravilno lotosovo olje poimenovano eliksir, ki so ga že stari Egipčani poznali kot vrelec mladosti in spolne moči.   Vodna smrečica ali Hippurus vulgaris se z korenino plazi po ribniku, steblo, ki pa polno drobnih izrastkov in so zelo podobne smreki pa ponavadi rastejo pod vodo, v skrajnih primerih pa tudi nad vodno gladimo. Če jih pogoji ustrezajo se zelo hitro razrašča in jo lahko razsadimo tako, da jo enostavno pri korenini odlomimo in jo posadimo na drugo mesto.  Vodna kuga ali račja zel ali Elodea canadensis najbolje uspeva v nevtralni do rahlo alkalni vodi, kjer v kolikor mu ustrezajo pogoji se zelo hitro razrašča. Zraste do višine 50cm dolgi. Če se dotakne dna, takoj požene korenine in ustvari novo rastlino. Če je voda dovolj globoka, je odlična rastlina za čiščenje in oskrbovanje vode s kisikom. Vodna zlatica ali Ranunculus trichophyllus je rastlina, ki lahko raste v vodi ali samo v močvirnih področjih ter ima bele ali rumene cvetove. Rastlina je toksična za prehrano živali, zato se jo izogibajo.  Trdi rogolist ali Ceratophyllum demersum je podvodna rastlina, ki znana kot zelo dober oksigenator ter predstavlja varno zavetišče za mlad ribji zarod in za razvoj veliko ostalih vodnih organizmov. Ker odstranjuje nitrate in fosfate služi tudi kot zelo koristna rastlina, ki pa jo moramo zaščititi v kolikor bodo v ribniku naseljeni koi krapi.  Vodna leča ali Lemna minor je plavajoča zelo drobna rastlina, ki se v kolikor ji ustrezajo pogoji zelo hitro razmnožuje in lahko kar hitro prekrije ves ribnik in zato jo nekateri imenujejo tudi vodna plevel. Najbolj idealni pogoji za njeno rast so temp nad 18C, mirne vode polne železa, nitrata in fosfata, zato je tudi kot nekak naravni bioindikater stanja ribnika. Ko ima osnovna rastlina 4 do 5 listov se deli v novo, na gladini plavajo listi v notranjost ribnika pa korenine in tako predstavlja varno zatočišče za marsikateri organizem v ribniku. V ribniku kjer je veliko število rib vodna leča ponavadi ne uspeva.   Vodni plavček ali Salvinia natans spada med zelo hitro rastočo plavajočo rastlino, ki daje ribam zavetišče ter iz ribnika veže nase nitrat. Zrak v tkivu in posebne dlačice na listih preprečujejo da bi se rastlina zmočila in potonila.   Vodna solata ali Pistia stratiotes je solati podobna plavajoča vodna rastlina, ki je velika od 2 do 10cm. Korenine, ki molijo v vodo ima zelo razgibane in dolge tudi do 30cm predstavljajo domovanje marsikateremu vodnemu organizmu. Solata ni ljubitelj direktne svetlobe in nizkih temperatur.   Orešek ali Trapa natans je plavajoča rastlina, ki se zakoreninja v dno ribnika. Namreč, takoj, ko se spomladi voda malce otopli požene iz oreška, ki je jeseni potonil na dno ribnika korenina, s katero se le ta zasidra v mulju. Nato požene proti gladini steblo, na katerem so listi. Na gladini tvori romboidno obliko temnozelenih listov in se v toplih mesecih zelo hitro razrašča. Iz listov se razvijejo najprej zeleni nato pa rjavi do temno rjavi plodovi, katerim pravimo tudi oreščki in po katerih je rastlina prepoznavna. Plodovi so seveda tudi užitni in imajo okus po kostanjih. Orešek ne mara močnega gibanja vode in zato ni primeren za ribnike z raznimi vodnimi motivi, oziroma z prevelikim gibanjem vode. Orešek ima zelo rad sonce in takrat tvori velike in močne rozete na gladini vode, ki tako posledično zmanjšujejo tvorbo alg, ribam pa dajejo varno in udobno zavetje. V zgodnjih jesenskih mesecih, oziroma ob prvih hladnih dneh listi odmro, orešek pa pade na dno ribnika in spomladi se celotna zgodba ponovi. Pozor konice oreška so zelo ostre. Klasasti rmanec ali Myriophyllum spicatum je kar precej razširjena rastlina. Ima do dva metra dolge poganjke, ki so prekriti s šopki majhnih lističev. Poleti požene neopazne zelenobele in rdeče cvetove. Primerna je tudi za vod v alkalnem stanju in dobro prenaša zmrzal. Kodravi dristavec ali Potamogeton crispus požene več kot meter dolge poganjke, ki so prekriti z ca 8cm dolgimi in ca 1cm širokimi listi rdečkaste barve. Močvirska ali navadna grebenika ali Hottonia palustris je lepa rastlina vendar zelo zahtevna. Ne uspeva v vodi, kjer je ph nad 7 vodi in nima rada visokih temperatur. Ker ni konkurenčna, jo sadimo samostojno in skrbimo, da je druge rastline ne ovirajo. Najbolje uspeva v globini 20 do 30 cm. Požene do meter dolge poganjke, ki so polni podolgovatih listov brez izrazite oblike. Tik pod površino tvori listne rozete. Iz njih poženejo do 30 cm dolgi poganjki s cvetovi. Cveti v maju in juniju. Primerna je tudi za plitvejše dele.  Kalužnica ali Caltha palustris je obrežna slovenska avtohtona vrsta in jo je moč zaslediti ob skoraj vsakem ribniku ali potoku, skratka raste tam kjer so močvirna področja. S svojimi močno bleščeče rumenimi cvetovi daje vrtovom svoj barvni poudarek in je vsekakor zelo opazna, v kolikor jo imamo posajeno ob ribniku . Kalužnica sodi zraven lokvanja in rogoza med veterane rastlin, ki jih uporabljamo za zasaditev ribnika. Rastlina doseže višino med 15 in 50 cm. Raste iz močne korenike, katere koreninice se gosto razraščajo v zemlji. Listi kalužnice so svetlo do temno zelene barve in so srčaste ali ledvičaste oblike. Kalužnica cveti od sredine marca pa do konca junija, kar pa je vse odvisno od vremenskih razmer oziroma od podnebja, kjer je naseljena. Cvetovi so rumeni kot rumenjak in na njih je vedno polno insektov, ki iščejo nektar. Za razliko od drugih vodnih rastlin lahko kalužnico sadimo tako na sončno, kot tudi na senčno mesto. Sadimo jo do 20 cm globoko v vodo in uporabimo substrat za vodne rastline, kateremu dodamo nekaj ilovice. Njene sorodne vrste: -Caltha palustris alba ima cvetove bele barve -Caltha palustris multiplex ima cvetove rumena, ki pa so bolj bogati in malce večji. Porečnik ali Alisma plantago aquatica ne raste samo v Evropi, ampak je razširjen skoraj po celem svetu. Naseljuje obrežja stoječih kot tudi počasi tekočih voda, kjer lahko zaradi zelo dobrih pogojev zraste tudi do 80 cm. Porečnik je primeren za močvirska območja. Najboljše se počuti, če ga posadimo na sončno mesto, globine 10 do 20 cm. Med junijem in septembrom požene cvetove, ki so združeni v latasta vretenčasta socvetja in so bele do rahlo roza barve. Za lastnike majhnih ribnikov je smiselno odstraniti socvetja takoj po cvetenju, ker se nam v nasprotnem primeru porečnik zaseje po celem obrežju. Porečnik tudi dobro prenaša padanje gladine vode v ribniku, saj je sposoben za kar nekaj časa rasti na suhem območju, ne da bi mu to škodovalo. Jeglič ali Primula florindae spada med manj bujne vodne rastline z zelo pisanimi cvetovi podobni zvončkom in zrastejo do višine 80cm. Cveti od junija do julija, cvetovi pa so pretežno rumene barve Močvirska kačunka ali Calla palustris je cvetoča vodna rastlina z značilnimi izredno lepimi belimi cvetovi. Semena so skrita v grozdu cveta. Listi, ki so v obliki srca so živozelene barve in rastejo na 10 do 15cm dolgih pecljih. Rastlina cveti od junija do avgusta, nato pa se iz cveta razvije rdeči plodovi. Rastlino lahko posadimo v ribnik tudi na tistem delu, kjer je pogled na ribnik, saj zraste le do višine 25cm. Kamčatski kovačnik ali Lysichiton camtschatcensis in americanus sta rastlini, ki se med seboj razlikujeta le po barvi cveta, saj ima prva bel, druga pa rumen cvet in sta podobni rastlini Calli palustris. Korenine posadimo v vodo, listi pa skupaj z cvetom dosežejo višino do 80cm. Rastlina cveti od aprila do maja in ima svečnemu ognju podobno obliko, v notranjosti pa ima storžu podobne plodove, ki pa oddajajo neprijeten malce smrdeč vonj. Laški kačnik ali Arum italicum potrebuje za svojo rast močvirnato področje, zraste do velikosti 30cm in ima izredno lepe rdeče robidne cvetove, ki jih lahko občudujemo v mesecu aprilu in maju. Navadni ali trdi rogolist ali Ceratophyllum demersum lahko požene preko metra dolge poganjke, ki nosijo majhne enojne ali dvojne liste. Rastlina pogosto poleže po dnu, vendar koreni ne požene. Cvetovi so kar precej neopazni. Vodna škarjica ali Stratiotes aloides tvori plavajoče listne rozete, ki imajo premer do 30 cm. Listi so podobni listom aloje in imajo na robovih ostre zobce. V zimskem času se rozete spustijo na dno, ko pa se pomlad preveša v poletje pa izplavajo na površje, tako da je zunaj zgornja polovica listov. Ima bele cvetove in cveti od maja do julija. Navadna mešinka ali Utricularia vulgaris je mesojeda rastlina. Do meter dolgi poganjki nosijo do 7 cm dolge liste, ki so prekriti z mešički za lovljenje žuželk. Uspeva v rahlo kisli vodi.  Spiralno zvito ločje ali Juncus effusus spiralis je rastlina posebne vrste, saj ima zelo ozke in spiralno zavite liste, ki zrastejo do višine 50cm. Njen bližji sorodnik je Juncus effusus, ki pa ravne liste visoke do 50cm. Zimska preslica ali Equisetum hyemale je rastlina podobna družini Juncus, saj ima prav tako posebno obliko zelo ozkih stebel, ki se razraščajo vegetabilno vodoravno z koreninami. Stebla so podobna bambusu, na vrhu pa se pojavljajo storžu podobni rjavi cvetovi  Črni saš ali Carex nigra je trajnica sivo zelene barve, ki zraste tudi do 80cm. Sadimo ga v mešanico vodne humusne zemlje in ilovice, košaro pa postavimo na globino od 10 do 20 cm. Cvete od maja do junija, cvetovi pa so ozki in podolgovati ter temno rjave do črne barve. Carex pseudocyperus ali ježek je sorodna vrsta črnega šaša    Konjska preslica ali Rumex hydrolapathum je tipični in najboljši predstavnik rastlinskih filtrov, saj raste z ekstremno hitrostjo in ker ima še povrhu zelo velike liste, ki skupaj s steblom lahko zrastejo do višine 2m Je ena izmed najboljši odstranjevalec škodljivih snovi iz ribnika (fosfat, nitrat in organske snovi), ki so sicer idealna hrana za alge, oziroma laično povedano odžira hrano algam in zato alge manj in počasneje rastejo. Korenine posadimo v košaro in to spustimo na globino max 20cm, a pri tem moramo paziti, da so korenine venomer pod vodo, saj drugače kar hitro propade. Zelo asorbira vodo in po mojih opravljenih testih (prikaz s slikami zgoraj) je ena sadika velikosti 20cm v roku enega tedna "spila" 300ml vode in v tem času zrasla za skoraj eno celotno dolžino.  Listi so ozki suličasti, cvetovi so pa dvospolni in so najprej beli, ko pa so spolno dozoreli pa postanejo rjavkaste barve. Prvi beli cvetovi se ustvarijo že v juniji, semena pa zorijo v avgustu, opraši pa jih veter. Rastlina je užitna čeprav vsebuje kar precej oksalne kisline in zato lahko na koži ustvari majhno reakcijo podobno kontaktu z koprivo, užitni pa so listi in semena.  Trst ali Phragmites australis je primerna za rastlinski filter, saj zelo hitro raste in zraste tudi do velikosti nad 3m. Rastlina raste na ozkem žici podobnem steblu, kjer stransko poganjajo podolgovati suličasti listi, na vrhu pa je rjavo zelen širokemu klasju podoben cvet.  Vodna perunika ali Iris je cvetoča vodna rastlina, ki se ponaša z zelo lepimi cvetovi, ki so v večini v modri, vijolični, roza, rumeni ali beli barvi, zelo izrazitih barv in edinstvenih vzorcev. Rastlino posadimo v košaro na globini do 20cm, čeprav dobro kar nekaj časa prenaša tudi suho zemljo in zraste tudi do 100cm v višino. Cveti od maja pa do avgusta, cvet pa je sestavljen iz šestih listov, od katerih so notranji trije pokončni, zunanji trije pa so zavihani navzdol. Listi, ki so dolgi suličasti so ponavadi zelene barve ali v kombinaciji z belo barvo (Variegata)   Rogoz ali Typha angustifolia je rastlina primerna za rastlinske filtre, saj zraste tudi do višine čez 2m. Zanj so značilni zeleni ozki podolgovati listi ter rjavkast podolgovat storž, v katerem so moške in ženska semena. Razmnoževanje poteka tako, da ko v jeseni storž dozori, semena veter odnese in ko pridejo v stik z vodo, imajo sposobnost ustvarjanja nove sadike. Kar precej bolj aktivno pa je vegetativno razmnoževanje, ki poteka kar v vodi korenine, ko sadika vodoravno pod gladino vode požene nov nastavek. V jeseni ves listnati in stebelni del oleseni in zato ga je potrebno nekje 20cm nad vodno gladino odrezati. V naravi pa predstavlja ta oleseneli del in še posebej vati podobna semena storža zelo veliko nevarnost za samovžig. Variegata je ista sadika z belo zelenimi listi, Typha minima je pa pritlikava izvedba, saj zraste le do višine 80cm in ima manjše bolj okrogle storže. Pri sajenju te sadike moramo biti pozorni na dovolj veliko zaščito folije, saj čeprav redko, lahko korenina rogoze preluknja folijo.  Papirjevec ali Cyperus papyrus ima že dolgo zgodovino, saj so že antični Egipčani iz nje izdelovali papirus, vrvi in čevlje in naseljuje porečje reke Nil. Tropska rastlina zraste do višine 3m in ima zelo ozka stebla ter na vrhu goste suličaste liste. Ne prenese izsušitve, saj kar hitro odmre, še huje je pa z nizkimi temp. zato jo moramo pri temp, nižji od 10C preseliti iz ribnika v notranjost na varno toplo območje.   Gunnera manicata je zelo atraktivna rastlina z zelo velikimi listi, saj celotna sadika zraste tudi čez 200cm in zato ob ribniku potrebuje tudi ogromno prostora. V zimskem času ji ne ustrezajo preveč mrzla mokra tla, zato jo je pri temp. pod 0C potrebno za ponovno vegetacijo ustrezno zaščitit. Liste odrežemo in z njimi kar pokrijemo osnovno korenino ali pa nekaj podobnega naredimo s smrekovimi vejicami, a pri tem moramo paziti, saj imajo listi gunnere bodoče iglice. Zeleni rdeči cvetovi, ki so podobni storžu koruze se razvijejo v mesecu avgustu in septembru in so polni moških in ženskih spalnih semen. |
ENOVICE - želim se prijaviti na prejemanje novic spletne strani akvarij.com
| ©2012 www.akvarij.com servis, prodaja in vzdrževanje akvarijev ter ribnikov | Vse pravice pridržane. Kontakt: 041 697 116 [Robert Leitinger], e-pošta: info@akvarij.com Smo: 19.4.2024, 9:43:10 | obiskovalec številka: 6806482 | Izdelava spletne strani in gostovanje www.sloHost.net |
 |