|
|||||||||||||||
|
|
OGLED SLIK JADRANSKIH MORSKIH ORGANIZMOV LOADING...V PRIPRAVI Jadransko morje leži v smeri jugovzhod-severozahod in deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka. Dolgo je 783,3 km, široko pa v povprečju 157.4 km. Otrantska vrata, skozi katera se na jugu odpira v Jonsko morje, so široka 72 km. Skupna površina morja je približno (160.000 km2). Severni del morja je zelo plitev, med južno obalo Istre in Riminijem redko preseže globino 50 m. Najgloblja točka Jadranskega morja v Sloveniji se imenuje podvodni Triglav in je označena z 2,5tone težko betonsko ploščo, na kateri je narisan na glavo obrnjen slovenski grb. To mesto je obsežna kotanj apre Piranom je globoka 38m. Najglobljo točko 1460 m doseže Jadransko morje v obsežni, v povprečju okrog 900 m globoki kotanji vzhodno od polotoka Gargano, južno od Dubrovnika in zahodno od Drača. Za primerjavo najgloblja morska točka na svetu je v Tihem oceanu, v Marijanski brazdi z globino 10911m. Slanost Jadranskega morja z 38,3 ‰ presega povprečje Sredozemskega morja. Skupna dolžina obale je 3737 km, če pa še prištejejo obale otokov pa se skupna dolžina obale poveča na 7867 km. MORSKI ORGANIZMI JADRANA BRADAČ, bardon, Mullidae mullus barbatus je riba, ki ima značilna dva dolga mesnata priveska pri ustih in izgledata, kot brada, na spodnji čeljusti. Bradač je manjša riba, ki lahko v redkih primerih zraste tudi do pol metra, čeprav je običajna velikost te ribe med 15 in 20 centimetrov. Poznamo vrsti Mullus barbatus barbatus in Mullus barbatus ponticus. Obe se prehranjujeta z drobnimi talnimi živalicami, ki jih iščeta z "brado". Bradač živi na morskem dnu do srednjih globin, razširjen pa je v Črnem Morju, Azovskem morju, Jadranu, pa tudi v drugih morjih Sredozemlja. Bradači se zadržujejo v jatah in jih lovijo predvsem z mrežami vlečnicami. Bradač spada med prvorazredne ribe, kot posebno specialiteto pa so ga cenili že v antičnem Rimu. Njegovo meso je belo in ima izrazit vonj po jodu, kar nekatere ljudi odbija. Največ ga pripravljajo pečenega na žaru, pogosto pa ga dodajajo tudi v brodet. Manjše primerke pogosto pripravijo tudi ocvrte. BRANCIN, luben, Moronidae dicentrarchus je riba vretenčaste oblike in svoje latisnko ime je dobila po značilni dvojni hrbtni plavuti. Po hrbtu je svinčeno sive, po trebuhu pa srebrno bele barve. Na koncu škržnega poklopca ima temno pego in dve bodici. Brancin zraste do enega metra v dolžino in lahko doseže celo preko 10 kg. Je izrazita riba roparica, ki se prehranjuje predvsem z manjšimi ribami, pa tudi raki in drobnimi nevretenčarji. Njegovo naravo izkazuje spodnja naprej štrleča čeljust, velike oči pa so dokaz, da ta riba na svoj plen preži v večernem in nočnem času. Brancin je zelo prilagodljiva riba, ki je ne moti razlika v slanosti morja, zaradi česar se pogosto zadržuje v somornici, najdemo pa ga lahko celo v izlivih rek. Meso brancina spada v najvišji kakovostni razred, saj je mehko in odličnega okusa. ORADA, zlatobrov, Sparus aurata je morska riba iz družine šparov. Ime zlatobrov je ta riba dobila zaradi značilnega zlato rumenega pramena nad očmi. Na Hrvaškem je riba znana tudi pod imeni komarča, podlanica in zlatica. Za orado so značilni močni zobje, s katerimi tre školjke. Zraste do dolžine 60 cm in doseže do 10 kg teže. Spolno dozori v drugem letu starosti, pri samcih pa se v tretjem ali četrtem letu moški spolni organi začnejo spreminjati v ženske. Tako so veliki primerki skoraj vsi samice. Orade se pogosto se zadržujejo tudi v somornici, zaradi česar delajo veliko škodo v umetnih gojiščih školjk. Oradino meso je belo in izjemno okusno, pri večjih primerkih pa lahko postane nekoliko pusto. KNEZ, Labridae coris julis je majhna, pisana riba, ki zraste le do 25 cm v dolžino. Samci so kričečih rumenih barv z značilnimi modrimi ali zelenimi horizontalnimi progami, ki potekajo po bokih. Trebuh je bele barve. Samice so rjavkaste ali zelenkaste barve po bokih in imajo bel trebuh. Njegova glavna hrana so majhni talni nevretenčarji, pa tudi majhni glavonožci, morski ježki in rakci, pa tudi ribji zarod drugih ribjih vrst. Je ena izmed najbolj pisanih Jadranskih morskih rib. MODRA USTNAČA, Thalassoma lunare je riba bolj značilna za Indijski in Tihi ocean, a je videna že tudi na Jadranu. Odrasli primerki zrastejo do 25 cm v dolžino, ribe pa so hermafroditi ali dvospolniki. Mlade ribe pa so po spodnji strani telesa modre barve, za to vrsto pa je značilna črna pega na korenu repa. Črno pego imajo te ribe tudi na hrbtni plavuti. KOVAČ, Zeidae zeus faber je kar precej velika riba, ki doseže tudi več kilogramov Glavna značilnost te ribe je velika temna pega na boku, ki naj bi jo po legendi dobila na mestu, kjer jo je z umazanimi rokami prijel sveti Peter, ki je bil po poklicu kovač V resnici pa je bil ribič. Ker naj bi bila po legendi ta riba edina v Petrovi mreži, jo je vrgel nazaj in vsem njenim potomcem pustil temno znamenje na tem mestu. Po njem naj bi se riba tudi imenovala. Francozi in Italijani zato kovača imenujejo sanpiero, pa tudi mnogo drugih narodov ima za to ribo ime, povezano s tem svetnikom. Ima zelo visoko, bočno stisnjeno telo in veliko, koščeno glavo. Na glavi ima velike oči in močne, iztegljive čeljusti. Na hrbtu in trebuhu ima dolge koščene plavuti in dolge kožne priveske. Kovač živi na peščenem in blatnem dnu v Sredozemlju, vzhodnem Atlantskem oceanu, pa tudi v Jadranu. Večino življenja preživi v večjih globinah in se skoraj nikoli ne dvigne proti površju. Kovač je dober plavalec in se prehranjuje z manjšimi ribami, pa tudi drugimi drobnimi morskimi živalmi, ki jih najde na morskem dnu. Kovač sodi med najbolj okusne morske ribe in ima belo, sočno meso. Med primorci velja za največjo poslastico kovačeva glava. DALMATINSKA BABICA, Microlipophrys dalmatinus spada v družino babic. Ta vrsta babic je razširjena od obal severovzhodnega Atlantika pa vse od Sredozemlja. Zraste lahko do 40 milimetrov v dolžino, telo pa je sluzasto in gladko, brez lusk. Telo teh rib je svetlozelene barve in ima 6-7 pokončnih olivnih prog. Samec med parjenjem spremeni barvo in postane svetlo rumen, na vrhu glave pa se mu pojavi črna pega. Dalmatinska babica je riba plitvega skalnega obalnega pasu, kjer se zadržuje v razpokah med kamenjem do globine 2m. GLAVOČI, Gobiidae je družina rib, ki ima značilno veliko glavo in v to družino spada preko 20 različnih podvrst. Druga značilnost rib v tej družini so vretenasta telesa, pokrita s sluzavo kožo. Riba ima po hrbtu kamuflažne vzorce. Po trebuhu so te ribe svetlejše in imajo parne trebušne plavuti, ki so združene in pri nekaterih vrstah tvorijo nekakšen prisesek, s katerim se oprijemajo skal Živijo na skalnih tleh, kjer se prehranjujejo z drobnimi morskimi živalicami in ne zrastejo večje kot 20cm. FRATER, Diplodus vulgaris je morska riba iz družine šparov, ki zraste v dolžino 40cm in doseže težo do 1,30kg. Ime je dobil po črni pegi v obliki ovratnika, ki spominja na duhovniško kapuso. Druga temna pega v obliki prstana se nahaja okoli korena repne plavuti. Črne pege so pri mlajših primerkih bolj izrazite kot pri starejših. Glava je majhna, prav tako usta. Mlajše ribe se pogosteje združujejo v jate kot odrasle ribe, ki so pogosto tudi samotarske. Pogosto se zadržujejo v bližini drugih ribjih vrst, kot so ovčica in trlja. Drsti se sredi in proti koncu jeseni, med drstenjem pa se mu glava obarva v bolj žive modre odtenke. CIPEL, Mugil cephaluse je razširjena po obalnih tropskih in subtropskih vodah po celem svetu. Odrasli ciplji dosežejo telesno dolžino med 30 in 75, izjemoma celo do 100 cm ter lahko tehtajo do 8kg. Poseljuje tako morja, kot tudi brakične in sladke vode. Običajno se zadržujejo od vodne površine do 120 metrov globine. Najbolj jim ustrezajo temperature vode med 8 in 24C. |
ENOVICE - želim se prijaviti na prejemanje novic spletne strani akvarij.com
| ©2012 www.akvarij.com servis, prodaja in vzdrževanje akvarijev ter ribnikov | Vse pravice pridržane. Kontakt: 041 697 116 [Robert Leitinger], e-pošta: info@akvarij.com Smo: 20.4.2024, 5:11:8 | obiskovalec številka: 6807249 | Izdelava spletne strani in gostovanje www.sloHost.net |
 |