|
|||||||||||||||
|
|
Sladkovoden in predvsem morski podvodni svet ponuja ogromno različnih organizmov, ki so zanimivi in atraktivni, a nekateri tudi zelo, zelo nevarni.
PIRANJE so južno ameriške ribe in živijo v porečju Amazonke. Obstaja kar nekaj različnih vrst piranj in nekatere so rastlinojede, nekatere pa mesojede, čeprav tudi rastlinojede jedo meso in morda se bo slišalo čudno, da tudi mesojede jedo semenke. Mesojede piranje so kar precej plašne ribe in se počutijo močno le če so v jati in takrat lahko napadejo tudi človeka, drugače pa se prehranjujejo z manjšimi živalmi, ki se slučajno znajdejo v napačnem trenutku na nepravem mestu. Piranje so opremljene z zelo ostrimi zobmi, ki delujejo kot britvica in ne režejo, ampak kar sekajo, tako da žrtev ne ugriznejo, ampak ji kose mesa kar odsekajo. Isto se vedejo v akvariju, kar pomeni, da ko so site so zelo dolgočasne in zelo malo aktivne, ko pa so lačne (recimo vsake tri dni), potem pa moramo biti pozorni z poseganjem v akvarij.  KANDIRUJI so zobotrebcu podobne riba in živijo v porečju Amazonke in so znana po tem, da lahko zlezejo v moški ali pa tudi ženski spolni organ. Riba v spolni organ zaplava le pri uriniranju, saj jo tok vode spominja na gibanje vode in tako sledi njenemu izviru in tako lahko kar hitro pristane v penisu. Domačini ribo, ki spada med some in lahko zraste tudi do 15cm izločajo iz organa z pripravkov raznih zelišč, ki ribo pokonča, nato pa jo z uriniranjem ponovno odstranimo iz telesa, a ker ima na sebi zelo ostre, s katerimi se lahko prisesa na ribe in ker hitro grizejo vse okoli sebe so takšni postopki kar precej boleči. V zahodni medicini pa ribo odstranijo z kirurškim posegom.  MORSKI PES - CARCHARMINUS LEUCAS bi ga lahko kot zanimivost uvrstili med sladkovodne vrste, čeprav večino časa živi v morski vodi, a je edin morski pes, ki zaide tudi v sladke vode in to ne le za par kilometrov, ampak so ga opazili že 3200km stran od najbližjega morja. Preživetje v sladki vodi mu omogoča posebna žleza za hranjenje soli, posebna ledvica pa počasi razgrajujejo sol v telesu. Zraste do velikosti 3,5m in doseže težo tudi prek 200kg. V glavi ima tako kot večina morskih psov posebne Lorenzinijeve senzorje, s katerimi zaznava električno polje, ki ga oddajajo drugi živi organizmi v vodi in na tak način v kar precej kalnih rekah lažje ulovi plen.  SLADKOVODEN SKAT je okroglo ovalne oblike in se prehranjuje z črvi, školjkami in polži, ki jih išče v pesku V pesku je skrit tudi večji del dneva in je človeku popolnoma nenevaren, razen če po naključju stopimo nanj, saj iz peska moli svoj rep, kjer ima strupene bodice. V kolikor nas ne piči v bližini srca ali pljuč imamo v primeru pika "le" zelo velike bolečine. Strupeni encimi nam uničijo kožo in mišično tkivo, povzročijo oteženo dihanje in nepravilno delovanje srca, a primerov s smrtnim izidom je zelo malo.  JEGULJA zraste do velikosti 2m in ima težo do 13kg. Njena hrbtenica je zelo elastična, zato se lahko zavleče v vsako luknjo. Na svojem telesu ima 6000 posebnih celih elektrolitov in z njimi lahko ustvari moč tudi do 600 V, kar je trikrat več, kot je moč elektrike v naših stanovanjih. Z to posebnostjo se je sposobna braniti pred plenilci, kot so krokodili in ostale velike živali, z manjšimi električnimi sunki pa omrtviči svoj plen. Zelo slabo vidi in nima zob, zato svoj plen kar ves pogoltne. 
KAMENA RIBA je riba, ki jo avstralski staroselci Aborigini imenujejo NOHU, kar pomeni čakajoča riba in je za ljudi nevarna, saj je čez dan skrita v pesku ali med skalami in jo lahko kar hitro pohodimo. Za nas je lahko nevarnih njenih 13 bodic, ki jih ima na hrbtu in te so tako ostre, da lahko celo prebodejo plavuti. V bodicah se skriva zelo nevaren strup, ki nam povzroča močan glavobol, bruhanje, vročino in v hujših primerih tudi paralizo. V primeru pika moramo takoj obiskati zdravnika, v začetnem stadiju pa pomaga vroča voda, ki jo polivamo po rani.  NAPIHOVALKE so ribe, ki so posebne zaradi dveh stvari. Prva je ta, da se riba, ko je napadene napihne kot žoga in izboči svoje bodice in se tako zaščiti pred svojimi plenilci. Napihne se lahko do 7 kratne svoje velikosti. Njena druga posebnost pa je zelo močan strup tetradotoksin, ki ga skriva v jetrih, a z njim, ko je še živa ne ubija. Strup je zelo nevaren pri njenem užitju in v kolikor ga kuhar ne izloči je naša smrt neizogibna, oziroma še huje, saj prvo pademo v navidezno stanje smrti. Telo kaže znake smrti, saj so vsi organi paralizirani, čeprav smo mi v osveščenem stanju in veliko žrtev so že na tak način pri polni zavesti, ki jo žal ni možno izkazat zdravnikom in svojcem pokopali. A brez skrbi šola kuharja za pripravo te vrste ribe na Japonskem trava dve leti Nekateri kao vudo mudo vrači z drugega konca sveta (Haiti in podobni otoki) pa so namensko žrtvam vbrizgali strup in jih nato ponovno obujali, saj v kolikor količina strupa ni prevelika, se funkcije telesa čez par dni vrnejo v prvotno stanje. Spet drugi so strup izkoriščali in na tak način ustvarjali umetne zombije, ki so nato z dodatnimi halocunidni strupi moške zasužnili, ženske pa posiljevali. Kakorkoli riba napihovalka ima že dolgo preteklost, saj so jo poznali že v Egiptu in nekatere piramide so poslikane tudi z napihovalkami.  PTEROIS VOLITANS, ali po slovensko plamenka, je riba, ki je lahko človeku tudi smrtno nevarna. Riba je sicer precej plašna, še posebej, ko je sita, njena največja nevarnost pa se skriva v bodicah na hrbtni strani. Pri večjih primerkih, kjer je odmerek strupa tudi bolj močan, je lahko za človeka usoden že eden pik. Strup nevrotransmiterji povzroča krčenje mišic, možnost padca tlaka in nepravilno bitje srca in najboljše in takojšnjo zdravilo je vroča voda, ki nanašamo na vbodeno rano. Verjetno ste vsi, ki ste se kdaj potapljali, predvsem v Egiptu (Rdeče morje), že imeli možnost videti tudi velike primerke rib v živo. Glede na naše izkušnje lahko povem, da je pazljivost pri potapljanju že potrebna, a je možnost naboda zelo majhna in tudi riba se le brani in ne spada med napadalne vrste. Večja nevarnost predstavlja riba v akvariju, še posebej če nepazljivo posegamo z roko v akvarij. Kot zanimivost še lahko povem, da se riba prehranjuje izključno z živo hrano in ko sem delal poskus in ribo navajali na hrano istega izvora, le da ni bila živa, je skoraj prej od lakote poginila, kot pa da bi se dotaknila česa drugega. V primeru pika ribe, je prva pomoč izpiranje rane s čim bolj vročo vodo.  BOXFISH ali kockasta riba je majhna in izredno lepih in atraktivnih barv, a je prav tako zelo nevarna, v kolikor je pod stresom in v vodo spusti živčni strup, ki ubije vse ribe. Nevretenčarjem ne škoduje.  TRUNKFISH spada prav tako med kockaste ribe. Riba sicer ni tako atraktivnih in intezivnih barv, kot zgoraj omenjena, je pa prav tako manj škodljiva. V kolikor se ribe dotaknemo prav tako spusti v vodo strup, ki pa ni tako škodljiv. Je pa riba smrtno nevarna za plenilce in v kolikor se kdo loti ribe iz te vrste, potem je to zanj zagotovo zadnji obrok.  HOBOTNICA - Hapalochlaena maculosa ali modropegasta hobotnica je izredno strupena in ko vidite njene zelo atraktivne modre kroge, je za vas že prepozno. Prvo vam postane slabo, nato izgubite vid, izgubite občutek tipanja, ne morete več požirati in govoriti, po treh minutah nastane paraliza telesa, kar privede do zadušitve ter smrti. Protistrupa ni!!! Edina rešitev je večurna masaža srca in umetno dihanje, dokler se strup ne izloči iz telesa. Z zobni lahko pregrizne tudi potapljaško obleko! Hobotnica ni večja od golf žogice in njen strup je tako močan, da z njim lahko ubije v 1 min 26 odraslih oseb. Hobotnica ima dve žlezi in sicer eno manj nevarno, s katero nevtralizira ali ubija za potrebe svojega prehranjevanja (majhne rake,...) in ta strup je za človeka neškodljiv. V drugi žlezi pa hrani strup (Maculotoxin und Hapalotoxin) in ga uporabi v primeru, ko postane sama potencialna hrana plenilcev. Živijo v koralnih grebenih in skalnatih plitvinah Avstralije in so rjavo rumene in zelo prikupne na pogled.  MORSKO JABOLKO je zelo zanimiv prebivalec morskih akvarijev. S svojimi "rokami" lovi hrano (v naravi plankton) iz okolice in jo vnaša v usta, kjer poliže svoje lovke. Ogled hranjenja v živo, je zelo zanimiv postopek. Spada med bolj odporne vrste, saj se hitro prilagodi tudi na ne najbolj idealne pogoje. V primeru nasilne fizične smrti, pa spusti v vodo živčni strup, ki pokonča vse ribe (nevretenčarji ostanejo nepoškodovani). V primeru počasne smrti zaradi starosti ali ne prilagoditve na sistem, pa ni več dovolj močna in s tem tudi moč njenega strup pojenja, tako da ne more poškodovati rib.  KOCKASTE MEDUZE živijo v morjih Avstralskega otoka, dosežejo velikost vedra, imajo ca 60 lovk, ki so dolge do 4,5m. Lovke so polne iglic, ki se neopazno zabodejo v žrtev in nato imamo ljudje resne zdravstvene težave. Odmrlost kože, težavnost dihanja, zastoj srca in kar nekaj ljudi je že podleglo temu nevarnemu morskemu prebivalcu.  BELI MORSKI PES je eden izmed najnevarnejših morskih psov, ki kraljujejo v morju. Zraste do velikosti 6m in lahko doseže težo čez 2200kg. Sposoben se je spustiti na globino 900m, a za nas ljudi je še posebno nevaren, ko se približa obali, saj je srečanjem z njim za nas ponavadi usodno. Lorenzinijevi senzorji mu pomagajo zaznavati elektromagnetna polja, ki jih oddajajo živi organizmi, zato je najbolje, če smo ob srečanju z njim mirni in ne plavamo, v kolikor smo to v tem trenutku sposobni narediti. So zelo dobri plavalci in so sposobni preplavati v 9 mesecih tudi do 18000km, kar pomeni, da potujejo po celem svetu in kar tudi pomeni, da ga je teoretično možno (no verjetno boste prej na loto zadeli) srečati tudi v Portorožu. Na svetu je ca 350različnih vrst morskih psov in človeku je nevarnih le 7. Pari se šele pri starosti 12-tih let.  MORSKA KAČA živi v morjem in na kopnem, kar ji omogoča desno pljučno krilo, ki je dolgo skoraj kot celotno telo, tako da se lahko potopi do globine 10m in pod vodo ostane skoraj pol ure. Ima zelo nevarno orožje, strup miotoksin, ki se veže na mišično tkivo in ga prične razkrajati, kar je zelo boleče. Pri potapljanju moramo bit zelo pozorni, saj lahko v kalni vodi hitro zamenjamo morsko kačo z mureno in obratno. Morska kača ima malce širšo glavo in je črna ter ima po telesu črte, murena pa ima glavo svetle barve in iste velikosti kot telo ter po lesu pike, čeprav se pike in proge v kalni vodi in ko ena in druga vrsta menja razpoloženje in postane po telesu temno siva zelo težko razločijo.   MURENA ima smrtonosen ugriz z dvema zoboma in non-stop odpira usta in na tak način pridobiva kisik iz vode. Murene so velike od 30 pa vse tja do 350cm. Za morene sta značilni dve nosnici, med njima pa se nahaja vohalni organ, s katerim ob pretoku vode skozenj, morena zaznava nižje koncentracije vonja. Za mureno je prav tako značilen zelo hiter ugriz, ki ga izvede v 500ml/sec, s čimer skrita v kakšni votlini preseneti marsikatero žrtev in tudi radovedne potapljače. Žrtev zgrabi z dvema čeljustima in predvsem druga čeljust z temu primernimi zobmi je zelo boleča ter nepopustljiva.  MORSKI SKAT se obnaša podobno kot sladkovoden. Čez dan je skrit v pesku ali pa se po njemu počasi premika in išče hrano. Za človeka ni nevaren, saj ni napadalen, a je lahko za nas usoden, če neprevidno stopimo nanj in nato nas piči s svojim repom, kot škorpijon. Strup serotonin je zelo boleč, saj razkraja mišično tkivo in v kolikor je pik v bližini srca nam tudi hitra zdravniška služba žal ne more pomagati in nekaj podobnega se je zgodilo leta 2006 tudi znanemu pustolovcu Stewu Irwinu, ki je posnel več kot 50 različni dokumentarnih oddaj o nevarnih živalih. ELEKTRIČNI SKAT V morju živi tudi 14 vrst električnih skatov, ki so sposobni proizvest električno energijo moči 50V.  IRUKANDI MEDUZA je velika kot noht in ima lovke dolge tudi do 1m. Je zelo nevarna, saj dotika z njo sploh ne čutimo in čez kakšne pol ure je strup že pri srcu, kar podvoji tlak, potroji utrip in kar nekaj ljudi je že umrlo in se sploh niso zavedali zakaj.  BARAKUDA je riba, ki zraste do velikosti 1,5m in lahko tehta do 45kg. Ima zelo dober vid, se spusti celo do globine 90m, lahko plava z hitrostjo 55km/h in ima zelo močan ugriz, saj ima dve vrsti zob, zato ribiči pozor. In ko se potapljaš ponavadi ne srečaš samo eno ribo, ampak ogromno jato.   OGNJENI JEŽEK ima smrtonosen ugriz, čeprav je velik le kot pingpong žogica in je zelo lepih in atraktivnih barv (rdečo rumen) Njegovo telo je obdano z iglicami, ki pa so dvojne. Ene se zaključujejo z vrečicami, v katerih je strup in ta se ob piku z njim pretrga ter prenese na žrtev. Druge bodice pa imajo na koncu čeljusti. Strup povzroča hude bolečine, oteženo dihanje, paralizo in smrt.  NEVARNI MORSKI ORGANIZMI V JADRANU Tudi Jadransko morje skriva nekaj nevarnih morskih organizmov, a jih je zelo malo. Še najbolj nevaren je morski pajek ali zmaj, ki se skriva v pesku in na žalost zaradi drstitve prihaja v poletnih mesecih skoraj do obale. Ko se ne drsti, od sep. pa do maja, pa se spusti tudi do globine 150m. V kolikor stopimo na njega in nas piči z hrbtno plavutjo, moramo rano takoj spirat z kolikor se da čim bolj vročo vodo, saj je njegov strup termolabilen in se začne pri visokih temp. razgrajevat. Strup povzroča hude bolečine, ki jim včasih sledi bruhanje in v izjemno redkih primerih mišična paraliza in celo smrt. Obvezen je tudi obisk zdravnika. Riba je podolgovatega videza z veliko glavo, zraste do 53cm in lahko tehta tudi do 1,9kg.    Žal sem doživel nesrečen primer z njim tudi sam na otoku Pašman (junij 2018) morski zmaj Ognjeni črv, Hermodice carunculata ali fireworm je vse bolj prisoten tudi na Jadranu...slike so sicer narejene v Grčiji na otoku Rodosu, kjer je bila tik ob plaži prava invazija teh črvov...vedno pogosteje, pa se ga zaradi tople vode omenja tudi ob jadranski obali. Zraste do 30cm in za kožo neprijetna izkušnja se skriva v tankih ščetinastih iglicah. Nikar se ga ne dotikajte, saj strup - nevrotoksin povzroča kar precej pekoč občutek in draženje kože, lahko tudi slabost in vrtoglavica. Simptomi lahko trajajo do nekaj ur, žrtve pa občasno poiščejo tudi zdravniško pomoč. Treba pa je poudariti, da črvi ne napadajo ljudi, ampak se lahko nanj le nabodemo.    Manj nevarni morski organizmi so v Jadranu ježki, meduze, škrpine, skati in hobotnice ter vetrnice. Vsi imajo sicer strup, ki povzroči kar precej veliko bolečino, a ponavadi pri ljudeh, ki niso alergični na te vrste pikov ne puščajo trajnih posledic. Ježki, ki jih srečamo kar ob obali še imajo najmanj strupa, a je nabod na njih sila neprijeten, saj ostanejo bodice v telesu več dni, dokler se ne zagnojijo in jih telo samo izloči. Če se le da, iglice prej z iglo in pinceto sami izvlečite iz rane, saj je oteklina boleča več dni. Meduze so bolj redek predstavnik Jadrana in se pojavijo le za kašen dan ali dva. Pik, oziroma bolje rečeno če nas oplazi lovka meduze, je pa zelo boleča, a le kakšno urco ali dve, brazgotina pa lahko na kakšnem bolj občutljivem delu telesa ostane celo življenje. Škrpino zelo redko srečamo na globini pod 10m. Skati se ponavadi tudi zadržujejo globlje od 5m in so v Jadranu sila redki. Hobotnice so zelo boječe in skrite v priobalnem pasu v kakšnih luknjah in gredo na lov ob mraku, ugriznejo pa z usti, zato jo je potrebno pravilno prijet. Vetrnice so pa v morju vidne že na daleč in če ne želim preizkusit ali imajo strup in kako močnega, se jih pač ne dotikamo.       |
ENOVICE - želim se prijaviti na prejemanje novic spletne strani akvarij.com
| ©2012 www.akvarij.com servis, prodaja in vzdrževanje akvarijev ter ribnikov | Vse pravice pridržane. Kontakt: 041 697 116 [Robert Leitinger], e-pošta: info@akvarij.com Smo: 27.4.2024, 4:9:51 | obiskovalec številka: 6813496 | Izdelava spletne strani in gostovanje www.sloHost.net |
 |