|
|||||||||||||||
|
|
MAURITIUS - nekaj koristnih informacij. Mauritius se nahaja ca.2000 km vzhodno od Afrike, oziroma 800km stran od otoka Madagaskar. Ima 330 km obale, katero v celoti obroblja koralni greben. Otok, ki je vulkanskega nastanka je velik ca 60*35km in na njem je naseljeno kar 1,3milj. ljudi. Glavna jezika na otoku sta angleščina in francoščina, ljudje pa so zelo prijazni. Na otoku imajo le 15% davek in tolikšen je tudi davek na dobiček, kar je zelo malo v primerjavi z našim. Tudi prispevki so zelo nizki, saj se mora pri 1500eur plači plačati le ca 150eur prispevkov za penzijo in zdravstvo. Povprečna mesečna plača za prodajalke v veleprodajniškem centru je pa 200eur. Otroci se v šolah, kjer so mimogrede obvezna ista oblačila učijo v Francoskem jeziku, izpite pa polagajo v Angleškem, tako da mlajša popuslacija perfektno obvlada oba jezika, starejša pa predvsem Kreolščino, ki je nek miks med Francoskim in Južnoafriškim jezikom. Ime je otok dobil leta 1598 po Nizozemskem princu Maurice van Nassau in ta otok je tudi prvo spadal pod Nizozemsko kolonijo, nato pod Francosko in nato še pod Angleško kolonijo, dokler se niso leta 1968 osamosvojili. Nas je pot do otoka vodila iz Zagreba do Istanbula in nato direkt na Mauritius. Let do Istanbula je trajal ca 2h, nato dalje do Mauritiusa pa še ca 10h.  Turkish airlines je ponujal v tem času daleč najbolj ugodne cene, letalska družba pa je zelo kvalitetna. Čas ob svojem LCD-ju zelo hitro mine, saj ponuja ogromno zelo dobrih novih filmov, hrana je bila še kar solidna, le kakšen cm več prostora si bi še želel. Mi smo bili locirani na jugo zahodu ob gori Le Morne v vasici La Gaulette v apartmaju pri prijaznem gostitelju Roku Flandru, ki živi po koncu smučarske kariere na tem otoku že 4 leta.    Mravlje, kakšen ščurek in gekoni so tukaj domače živali tudi v hotelih, a to je v tem delu sveta normalno. Na otoku je ogromno malce manj in malce bolj potepuških psov, a so po večini vsi prijazni. Ko se te navadijo te pridejo pozdravit kar v apartma, veliko jih je pa tudi na plažah in v mestih.  Glede na lokacijo bivanja smo potrebovali obvezno rentacar, s katerim smo prevozili skoraj ves otok po dolgem in po čez, kar je za sabo potegnilo veliko adrenalina in stika z lokalnim prebivalstvom ter naravo. Zjutraj smo se vsedli v avto se odpeljali na okvirne že prej nagledane lokacije in tam kjer nam je bilo všeč smo ostali dlje časa ali na kakšni lepi plaži tudi ves dan. Tako smo se kopali na različnih plažah od vrhunsko urejenih hotelskih do zelo divjih, kjer so bili včasih tudi izjemno močni tokovi. Tudi notranjost otoka je zelo raznolika, saj se cesta kar hitro dvigne na 500 do 700m in tam otok ponuja ogromno naravnih parkov, ekstravagantnih dreves in grmovnic ter velike tudi do 200m dolge slapove. plaža ob Hibiskus hotelu na severu v kraju Grand Baie   Dinarobin hotel na plaži Le Morne    plaža ob gori Le Morne (na tej plaži je možno tudi jahat konje)       Flic en Flac plaža   Riambel plaža  plaže na severu    plaža na vzhodu    Berjaya beac resort  Blue bay  in še nekaj drugih plaž    Ceste so ob vzhodni obali, ki je tudi kar precej zanemarjena zelo ozke in slabo izpeljane, na zahodu so malce boljše. Ceste tudi non-stop nekaj popravljajo in zvečer so čez dan izkopane luknje tudi zelo slabo označene. Po moji oceni terena tudi niso kaj preveč ravnali in na pokrajijo kakršna pač kje je bila so kar nasuli asfalt, tako, da ob prehitri vožnji lahko kar hitro kje poskočiš z avtom za kakšen m ali dva. Pri nočni vožnji pa je poleg že vsega opisanega potrebno še bit posebej pazljiv na kužke, ki se jih kar dosti klati po cestah. Bankine pa ne da so urejene, ampak jih sploh nimajo, saj je takoj ob cesti jarek. Posebno doživetje je vožnja ob močnem nalivu, saj voda iz jarka steče na cesto in se praktično voziš kar po potoku. Ker ob cesti ni prostora za parkiranje se avti ponavadi za kakšne manjše opravke pustijo kar na cesti in se jim moraš nato izogibat.    Sem pa bil začuden, da so v notranjosti otoku na območju do naravnih parkov kljub temu, da so to že gorske ceste, polne ovinkov zelo dobre in kolikor toliko varne.  Na sredini otoka od letališča Mahebourg pa do glavnega mesta Port Loius ter še malce naprej do mesta Grand Baie na severu pa vodi celo avtocesta, ki je ponekod bolj podobna regionalni cesti, saj so na njej pešci, psi, prodajalci lokalnega sadja, bolj pa ko se bližamo glavnemu mestu, bolj pa tudi avtocesta dobi svoj pomen in se razširi celo v tri pasovnico.   Vožnja je po levem pasu, kar zahteva glede na ozke ceste in ogromne avte, ki jih tu imajo kar ca 3,do 4 dni obzirne vožnje, da se navadiš menjavat z levo roko, se prav usmerjat v križišču in pravilno uporabljat tipke za brislace in smerokaz, saj je tudi to vse obrnjeno.  Cena dizla je 0,7eur/l. Otok lahko z avtom prevoziš po zunanjem obsegu, torej po vseh plažah v enem dnevu, kar pomeni ca 12ur vožnje ter narejenih 300km, a pozor - bodite blizu svojega prenočišča še pred mrakom, saj tabel za označevanje krajev skoraj nimajo, tako da smo hitro skrenili z prave poti in pot do apartmaja iskali ca 1uro. Pomagali so nam ljudje, ki smo jih srečali ob cesti, bolje rečeno v džungli, a kljub temi nismo imeli nobenih težav z domačini.          Klima je v tem obdobju višek poletja (mi smo bili na otoku od 12. do 28.2.), kar pomeni če ni oblakov temp. nad 35C in ponoči okoli 28C, a ves dan brez oblaka smo doživeli le redkokdaj v 15 dneh, saj se vreme na otoku ekstremno menja. V roku ene ure je lahko popolnoma sončno, oblačno, se vlije kot da bo konec sveta in nato je zopet popolnoma jasno, tako da se v tem letnem času ne moreš ozirat na vreme, ampak se moraš enostavno naučit živet z tem, da boš morda premočen ko miš in čez pol ure se pa že boš moral debelo z sončno kremo namazat, saj te lahko telo hitro opeče.          Večkrat se je potrebno za kakšnih 10min pod drevo skrit.  Po dežju je tudi malce nadležna vlaga, sploh prve dni, ko nisi navajen na te ekstreme, drugače je pa klima idealna za kožo, saj ni potrebnih nobenih vlažilnih krem, tudi ležanje na plaži je zaradi vedno vsaj šibkega vetriča zelo prijetno. Manj ekstremna klima je v aprilu in maju ter od sep do nov. Sonce vzhaja ob 7h in zahaja ob 18:30, voda pa je od 29 do 31C, v bazenih celo do 36C. Večer, oziroma noč brez zaščite proti komarjem skoraj ni možno preživet, zaščita pa deluje zelo dobro. Hrana na otoku je kar draga in sicer večerjo za eno osebo pod 10eur skoraj ne dobiš v normalni restavraciji, domače pivo Phoenix 0,5l 5eur, coca cola 1,5eur, v kioskih ob plaži pa je možno dobit hrano (pad tai) za 3,5eur. Kasneje smo našli Mcdonaldu podobno restavracijo KFC, kjer se pa lahko pošteno in dobro naješ za ca 3 do 4eur.  Več kje pa ponujajo tudi zajtrke, kjer za ca 4 do 5eur, dobiš zelo dober zajtrk.  Tudi v trgovini je hrana za ca 20 do 30% dražja kot pri nas, a imajo za to izvrstne naravne sokove.  Cene koktejlov nihajo od 3 pa tudi do 12eur...na sploh je zelo zaželeno, da tisto kar naročite prej vprašate koliko stane.  V tem kafiču ob plažu smo pili koktelj za 12eur in tale nam je prodal sladoled (1 kepico) za 8eur!!!...torej smo plačali za 3 kepice ca 25eur.   Sem pa bil presenečen, da so ljudje na otoku zelo "slabi" prodajalci, saj je bilo večina kafičev in stojnic zaprtih, tako da smo potrebovali kar nekaj časa in km, da smo si lahko kupili kašen spominek...tudi na plaži je redkokdo hodil gnjavil z prodajo, tako kot drugot po svetu. Ljudje večina časa preživijo na ribolovu ali pa preprosto posedajo ob hišah in se družijo. Žal nekateri ljudje živijo v zares veliki revščini.    Potapljanje je bilo fantastično, saj je bila voda zelo čista Noro je doživetje z ekstremno močnimi tokovi, kjer moraš bit zelo pozoren da te ne odnese. Potop smo izvedli na notranji strani koralnega grebena in že takoj, ko smo se potopili nas je odneslo proti kanalu, tako da sploh nisi rabil plavat. Ko smo pa prišli skozi majhno sito kanala, pa je bilo kot v pralnem stroju in smo se morala oprijet skal, da smo lahko izplavali iz toka. Malce je bilo "smešno" ko sem pogledal kolega potapljača, ki je visel kot kobilica na vetrobranskem steklu pri vožnji z avtom nad 100km/h, a žal drugače se ni dalo izplavat iz kanala. Lep je bil tudi potop na potopljeno ladjo in videli smo kar nekaj lepih in atraktivnih morskih organizmov, od jastogov do želv, mant in morskega psa. Cena potopa je 43eur.          Kopanje na vseh plažah ni dovoljeno, saj otok obdaja koralni greben, preko katerega udarjajo valovi z vseh koncev, kar je oddaljeno od plaže od 50 do ca 300m. V notranjosti koralnega grebena in seveda ob plaži se je možno normalno kopat, a dlje ko si od obale, večja je možnost da te odnese v kanal, kjer voda odteka iz koralnega greben na odprto morje, saj če voda pride preko valov v koralni greben, logično mora tudi nekje ven in tam verjemi nočeš bit. Prvi dan je sicer malce čudno snorkljat ob takšnih tokovih, a se kar hitro navadiš na takšne ekstremne pogoje.  Kar nekaj plaž je varnih (Le Morne, Blue Bay, Tamarin, Flic en Flac, Grand Baie, Cap Malheureux, Ille aux ubines,...) pri drugih pa hitro dobiš občutek, ko greš snorkljat in te počasi začne ven vlečt, da je čas, da se počasi odmakneš od kanala. Notranjost otoka na zahodu ponuja zelo lep slap Chamarel ter lepo gorsko pot do ostalih naravnih parkov na tem področju.   V bližini si pa je možno tudi pogledat Seven colours of earth ter še par ostalih slapov    ter smešno hišo Curouis corner.    Še malce dlje pa živalsko naravni park La vallee des couleurs, kjer se je možno vozit z ziplinom. 400m vožnja za 25eur ter 1500m za 64eur.   Ta park nam ponuja tudi zelo lepe slapove, v katerih se je možno tudi osvežiti. To je bilo tudi edinih 5min, ko me je "zeblo" na tem otoku, saj ima voda le 24C.   V tem delu otoka, torej locirano nekje jugo zahodno malce v notranjosti se nahaja tudi najvišja točka otoka, ki nosi ime Piton de La Petite Riviere Noire - 830m. Do vrha je možno prit le peš.  Obvezen je ogled eden izmed najbolj znanih parkov na otoku Casela, kjer celodnevni ogled parka ponuja ogromno naravnih lepot, živali, vožnje z ziplinom, kanjoning, štirikolesniki, 4D kino ter slikanje in hojo z levi ter tigri. 5 kratna vožnja z ziplinom stane 30eur, slikanje in hoja z levi pa 100eur.                            Na severu pa si je vredno ogledat še naravni park Pamplemusses.             Na otoku imajo tudi 3 večje shopping centre in sicer na zahodu Cascavela, v sredini Bagatelle ter na severu še enega blizu mesta Grand Baei - La Croisette Enega smo obiskali in cene so kar visoke, tudi za kakšne navadne majčke z napisom Mauritius 20eur pa nadalje. Oblačila??? vseh 15dni, ponoči in podnevi, po dežju in po soncu je še majica z rokavi preko ram odveč na telesu...jopce in dolge jeans hlače so ostale kar v kufru. Česa ne pozabit doma? -zaščito za komarje -kremo za sončenje (faktor 50) -osnovna zdravila -zavarovanja in veljavni potni list še vsaj 6 mesecev (ter kopije potnih listov za vsak slučaj) -fotoaparat (priporočam - NIKON COOLPIX AW130 je majhen zelo priročen vodni fotoaparat, s katerim se lahko potopite do globine 30m in vam naredi izjemne fotografije pod in tudi nad vodo, ima višinomer, globinomer ter GPS, včasih nam je celo pomagal iz zagate in smo naredili kakšno sliko samo zato, da smo videli, kje se nahajamo, saj se na sliki izpiše višina in lokacija - ime plaže, hotela,...) V kolikor želiš otok doživet v svoji polni naravi in pristnosti, potem potrebuješ avto, če pa želiš le posedat ob plaži, potem pa bi raje šel na kakšno drugo manj drago destinacijo, saj tudi vse hotelske plaže niso idealne,v bazenu pa se lahko kopam tudi v Čatežu. V feb. 2016 je bil menjalniški tečaj 3850rupijev za 100eur. In še na kratko povedano o Mauritiusu: KOMARJI zelo moteči. PODNEBJE, klima kar zelo prijetna, bilo je vroče nikoli nad 35C in vedno je rahlo pihljal veter in se na nebu prikradel kakšen oblak. Obisk Mauritiusa je priporočljiv od dec in do maja, ko je tam najbolj vroče, čeprav je v tem času kar precej deževno obdobje, a dežne plohe, ki so skoraj vsak dan niso moteče, saj se po plohi kar hitro prikaže sonce. Načeloma je v top sezoni čez dan nekje do 35C in ponoči se redko kdaj spusti pod 25C. ZAŠČITA na Mauritius ne it brez kreme za sončenje in spreja proti komarjem, čevlji za vodo ob hotelskih plažah niso nujno potrebni, na divjih pa zelo. Pozor na Mauritiusu so v morju izredno močni tokovi, saj je ves otok obdan z koralnim grebenom. OBLAČILA z dolgimi rokavi lahko pustite v kovčku. HRANA in pijača imata kar visoko ceno, obroka pod 10eur skoraj ne dobiš. Nimajo neke svoje zelo značilne jedi, še največ smo jedli tunine steake. VODA je zelo čista in ima od 27 do 30C. VARNOST na otoku je na zelo visoki ravni, tudi v ne ravno glavnih ulicah velikih mest ter tudi na podeželju, kjer so pa velike gužve, se pa lahko vedno najde kakšen žepar, zato bodite pozorni na svojo lastnino. LJUDJE domačini so prijazni in skoraj vsi govorijo Angleško. CEPLJENJE ni potrebno, za oskrbo morebitnih poškodb je na otoku zelo dobro poskrbljeno, a je zelo zaželeno, da ste primerno zavarovani (Coris, Dan,...), saj lahko nastanejo kar veliki stroški. VIZA za krajši obisk (dopust) Mauritiusa ni potrebna. DENARNA ENOTA je Rupij in za 100eur si dobil 3850rupij (feb. 2016) ČASOVNI PAS Mauritius je 2uri pred nami. GLAVNO MESTO je Port Louis. |
ENOVICE - želim se prijaviti na prejemanje novic spletne strani akvarij.com
| ©2012 www.akvarij.com servis, prodaja in vzdrževanje akvarijev ter ribnikov | Vse pravice pridržane. Kontakt: 041 697 116 [Robert Leitinger], e-pošta: info@akvarij.com Smo: 20.4.2024, 15:59:38 | obiskovalec številka: 6807684 | Izdelava spletne strani in gostovanje www.sloHost.net |
 |