|
|||||||||||||||
|
|
MALEZIJA, TAJSKA, KUALA LUMPUR - nekaj koristnih informacij MALEZIJA Malezija je obmorska država v Jugovzhodni Aziji. Sestavljata jo dva ločena dela, med katerima je Južno kitajsko morje. Polotoška Malezija na Malezijskem polotoku, ki na severu meji na Tajsko in na jugu na Singapur; ter severni del otoka Borneo, imenovan Vzhodna Malezija, ki na jugu meji na Indonezijo in na severu popolnoma obkroža majhno enklavo Brunej. Uradni jezik je malajščina, glavno mesto Kuala Lumpur. Država je samostojna od 31.8.1957, ima 35milj previvalcev, uradna valuta je ringgit in so v pasu 7ur pred nami. Malezija je ena izmed bolj modernih in razvitih držav v JV Aziji in združuje tri različne kulture malezijsko, kitajsko in indijsko. Viza za čas bivanja do 90dni v Maleziji ni potrebna. Malezija ima tipicno tropsko podnebje, tako da je vroče in soparno cez celo leto. Temperatura redkokdaj pade pod 20 C, tudi ponoci. Najvišji vrh Malezije je moč najti na otoku Borneo, ki je pretežno prekrit z džunglo in se imenuje Kinabalu - 4101m. Naša pot se je začela v Zagrebu - ZAG, preko Dohe - DOH in nato do Kuala Lumpurja - KUL. Qatar je vrhunska letalska družba, tako da nam na letih, ki sta trajala 5:30 do Dohe in nato še 7:30 do Kuala Lumpurja ni bilo dolgčas. Karte smo nabavili že lanskega avgusta, avto pa smo parkirali v DreamPark hotelu zraven letališča, kjer je parkiranje neprimerno cenejše, kot da bi avto pustili na letališču (705kun/95eur) za 19dni. Z kombijem te odpeljejo na letališče in te nato pridejo tudi iskat. Kovčke si pred poletom damo povit z folijo, saj smo imeli že zelo neprijetne izkušnje (80kun/11eur ter 25myr/6eur - pot nazaj)    V Dohi - Hamad internatiol Airport smo čakali na poti tja 3:20 in nazaj 2:00 in ker je letališče izredno veliko je ca 2h, glede na to da je boarding time že 1h pred odhodom kar malce na knap, a če poznaš letališče in večkrat potuješ je lažje najti prava vrata za naslednji let. Se pa je možno na letališču prijavit na njihovo spletno stran in te z alarmom opozarjajo kje so naslednja vrata . gate za letalo in kdaj je boarding time. Prijaviš se tako, da poskeniraš karto in tako sistem takoj zazna kdaj imaš naslendnji let. Na poti do otoka Langkawi smo morali vzet še eno letalo, notranji let AirAsia, ki je trajal slabo urco. Ker to ni bil več vezan let, smo si raje za naslednji boarding time vzeli malce več časa. Razlog je bil v tem, da smo morali skozi vse kontrole in tudi prevzet prtljago ter nato zapustit letališče in se z vlakom odpeljat na drugo letališče. Qatar ima v KL svoje letališče KLIA1, AirAsia pa svoje KLIA2 in letališči sta oddaljeni ca 10km, oziroma par minut vožnje z vlakom (1myr/0,20eur) Vse je vrhunsko označeno in vlaki vozijo vsakih par min.  AirAsia se sicer ne da primerjat z Qatarjem, a za 1urco leta ni bilo panike. Hrane seveda ne strežejo, pijača pa je za plačat (1eur - cola, fanta, sok,...) AirAsia je ena izmed prvih letalskih družb, ki je uvedla avtomate, kjer si sam natisneš karto in trakove za kovčke in kovčke nato celo sam poskeniraš ter oddaš na tekoč trak. Za to je potrebna le koda, ki smo jo dobili ko smo rezervirali in plačali karte, vse ostalo te pa nato vodi avtomat. V kolikor tega ne želiš opravit preko avtomata, obstaja še vedno par rednih linic, kjer pa je žal večja gužva in v kolikor želite, da vam to opravi fizična oseba na linici, kot nam je to bilo prej znano je potrebno to storitev doplačat. Otok Langkawi je oddaljen ca 450km od Kuala Lumpurja v smeri Tajske, oziroma v smeri zelo znanega Tajskega turističnega kraja Phuketa. Phuket in še pred tem Phi Phi Don, Krabi, Ko Lanta so Tajski otoki, ki jih je moč obiskat z trajektom, z prvo postajo Langkawi in zadnjo Phuket, čas vožje je pa ca 7ur, ca 250km. In še par varnostnih napotkov generalno gledano za Azijo, da bomo na dopustu pod najmanjšim stresom ter varno in brez poškodb uživali. UGODNO IN VARNO PO SVETU LANGKAWI - MALEZIJA je eden izmed 99 otokov na zahodni obali Malezije in ga obkroža Andamsko morje. Otok je velik ca 30 * 30km in je prav tako ca 30km oddaljen od celine.    Na otoku je letališče Langkawi airport - LGK in je tudi zelo dobro povezan preko dveh mednarodnih pristanišč z ostalimi otoki, celino ter tudi z Tajsko, ki je le lučaj oddaljena od otoka Langkawi, tako da včasih vleče že Tajski signal. Nedaleč stran od letališča na zahodni strani otoka je najbolj znana in obiskana plaža Patang Cenang beach, malce višje severno so planine z njihovo zelo značilno gondolo, skybridgem, ziplinom, krokodiljo farmo,... na severuvzhodu je najbolj prestižna plaža Tanjung Rhu beach, kjer so postavljeni zelo prestižni hotelski resorti. Vzhod otoka je džungla, ki je dostopna po večini le po rečnih rokavih in se imenuje Kilim Geoforest park, na juguvzhodu pa je glavno mesto otoka Kuah. Mesto Kuah je za Azijski del zelo moderno in razvito ter tudi zelo urejeno in čisto. Otok je kot neka dutty free cona, saj ponuja ogromno dutty free trgovinic, zato je množično obiskan s strani Malezijskega prebivalstva, saj so cene neprimerno nižje, kot v notranjosti države. Nizke cene pa privlačijo tudi vso ostalo azijsko populacijo. Otok, mesto in plaže so sicer čiste in vsaj na Pantai Cenang plaži je nekako vse primerno za srednji sloj prebivalstva. Večina hotelov je solidnih, ni pa nekega prestiža. Naša hotela: Dlima beach resort je imel lep bazen, a je bil vedno poln Azijcev, ki so se kopali kar oblečeni. Prednost hotela so bile tudi velike postelje, dobro delojoča klima, prijazen lastnik in osebje ter terasa, vse ostalo pa je bilo zelo pod nivojem Evropskih standardov. O čistoči imamo mi malce drugačno predstavo in še posebej o zajtrku, saj če dobimo za 3 osebe za zajtrk eno omleto narejeno iz 3 jajc in zraven le eno vilico(!!!) se prvo vprašaš ali še bo prinesel zajtrk za drugi dve osebi in ko ni, se vprašaš, če je to kakšna skrita kamera ali kaj. Ko smo se pritožili nam je spekel še 1 jajco(!!!), kot kao znak dobre volje. To je bil tudi edini zajtrk v tem hotelu, ki smo ga mimogrede imeli plačanega in nato se je še lastnik čudil, zakaj smo raje hodili drugam na zajtrke. Cena normalnega zajtrka (toast, jajce, dovolj jajc, slanina, maslo, kava, sok) je stal 11myr/2,30eur Hotel Dlima je bil lociran ulico proč od plaže in dejansko na glavni ulici dogajanja, a zvečer ni bilo galame. Hotel je bil gledano v celoti soliden do slab in nekaj podobnega je na tej glavni plaži kar veliko hotelov za dokaj nizko ceno. Ta hotel smo kakorar tudi vse ostale bukirali preko bookinga in vse je bilo ok, le zajtrk je bil komedija.    Best star hotel je bil malce na višjem nivoju, čistoča solidna, bazen ob plaži, dobri zajtrki.    pogled iz sobe  Plaža na otoku je bila lepa solidna, palme, restavracije idilične srednjega razreda, vse malce spominja na Karibe ali malce boljšo verzijo Turških plaž. Morje mirno brez valov, a zelo onesnaženo. Ni neke trave ali alg, ampak kalno temno, enostavno umazano, polno planktona, ki neprijetno pika po telesu in polno malih do kar precej velikih meduz, ki pa niso nevarne človeku.   Če kdo išče prostor za snorkljanje in potapljanje tega zagotovo na otoku Langkawi ne bo našel. Osebno moram celo priznat, da še nisem bil nikjer na svetu, kjer imajo tako onesnaženo vodo, še kakšna šoderjama v SLO ima bolj čisto vodo, saj ni bilo vidno niti 30cm v globino. Kljub temu nismo bili razočarani nad obiskom tega otoka, saj je imel kar nekaj prednosti. Hrana, pijača, prevozi in hoteli so imeli zelo sprejemljive cene in otok je ponujal ogromno zelo atraktivnih izletov, tako da smo bili na plaži le eno popoldan.       Čez dan na plaži ni bilo neke gužve, je pa bilo zelo zanimivo dogajanje v poznih popoldanskih urah, ko se je tik pred mrakom na plaži zbralo ogromno ljudi in so gledajo sončni zahod. Ko pa se je stemnilo, pa se je na odprtem morju prikazalo ogromno zelenih lučk in ker so bile lučke res zelo nenavadne zelene barve in zelo močne smo preverili, kaj bi to naj bilo in domačini so nam povedali, da so to ribiči, ki lovijo ribe.    Od letališča do Cenang plaže, kjer je tudi največ dogajanja in smo imeli bukirane hotele vozijo taksiji, ki pa imajo zelo zmerno ali bolje rečeno kar precej nizko ceno (40myr/8eur za 5oseb in 5 kovčkov), pot pa traja ca 10 do 15min. Naša stalnica dopustom poteka ponavadi tako, da si vse bolj atraktivne izlete nagledamo že prej v SLO, prvi dan ko pa se še malce privajamo na nov čas in novo klimo ter še malce počivamo po naporni poti, pa si že rezerviramo vse izlete, ki so bili načrtovani v prihajajočih dneh našega bivanja na prvem otoku. Prvi del dopusta je bolj izletniško obarvan, drug del dopusta pa nekako bolj počitniško z manj izleti. SKYBRIDGE, 3D ART, KROKODILJA FARMA Prvi izlet je bil oddaljen ca 20min vožnje z taksijem (53myr/11eur za 5 oseb). Za izlet smo najeli v latsni režiji taxi, ki nas je pripeljal do vznožja Machinchang planine, na katero smo se povzpeli z gondolo - Skycab, ki vozi do vrha - 710m ca 10min. Gužva za karte je nepopisna, a če doplačaš poleg vstopnine 70myr/15eur, še 50myr/11eur se izogneš gužvi in greš direkt v gondolo. Teh 11eur je bila res zelo dobra naložba, saj je bila normalna čakalna vrsta vsaj kakšno uro ali dve in nikomur se ni dalo čakat po vročini na gondolo.    Vstopnina (70myr/15eur) pa zajema vožnjo z dvema gondoloma, na vrhu je še ena prečna povezava, 3D art muzej, 6D kino in še dve malce manj atraktivni aktivnosti.    Vrha sta dva in med seboj povezana, kot že rečeno še z eno gondolo, nato pa se z enim majhnim vlakcem - Cablecar spustiš na Skybridge. Gužva za ta vlakec je prav tako nenormalna, čakali smo ca 45min, a ker nazaj vodi peš poti, smo raje nazaj šli kar peš - 10min kar precej strme hoje. Gužva prikazana na sliki na drugi sliki pomeni, da bod zadnji čakali na vlakec 1,5h.    Vstopnina za Skybridge če se do njega pelješ z vlakcem je 15myr/3eur, če pa greš peš pa 5myr/1eur.    Skybridge, ki je bil narejen v letu 2004 je največji prosto vpet most na svetu, dolg ca 125m, visok 100m in naenkrat lahko gre na most 250ljudi. Pogled se ne da opisat z besedami, na treh mestih pa so tudi steklene plošče, kjer se da narediti fantastične fotke za vse tiste, ki jih ni strah višine, saj dejansko pod nami ni nič, seveda razen stekla.       Gondoli gor in dol, Skybridge, uživanje v panoramskih pogledih nam je vzelo ca 3urce časa. Ob prihodu v "dolino" smo si pa še ogledali 6D kino, Skydome, Skyrex in Timetravel ter 3D art. Od vseh teh stvari me je daleč najbolj navdušil 3D art museum, ki je bil največji in najboljši, ki sem ga obiskal in obiskal sem jih že kar nekaj. Ostale atrakcije so za pogledat, a niso omembe vredne.       Malce stran vodi pot tudi do 7 slapov - Seven Wells Waterfall, pot do zadnjega slapa traja ca 45min. Čez slapove se pa je možno peljat tudi z ziplinom - Umgawa zipline eco adventures, ki pa ima kar zelo visoko ceno: -12zipline, 3skybridges, 80m višine, najdaljša ziplina proga 200m, 1adrenalinski sestop, 2,5h (499myr/108eur) -6zipline, 1skybridges, 80m višine, najdaljša ziplina proga 200m, 1h (239myr/52eur) Pot smo nato nadaljevali z taksijem v ca 10km oddaljeno (38myr/8eur za 5 oseb) krokodiljo farmo. Vstopnina je bila 80myr/17eur, dobiš svojega vodiča, ki te vodi po farmi in za to ceno je možno gledat hranjenje krokodilom in manjše lahko hraniš tudi sam. V ceno je vštet tudi show z krokodili, kjer dva bistroumneža ležita na krokodilo, ga poljubljata in na koncu mu v gobec vstavita celo roko. Osebno sicer nisem bil najbolj navdušen nad tem, a ker smo bili prvič na takšnem šovu mi ni bilo žal, da smo obiskali krokodiljo farmo, še posebej ker smo se na koncu slikali z majhnim krokodilčkom.       Slike so nam kar ta izdelali, ostale pa poslali po mailu in začuda nismo rabili za te slike nič plačat, saj je bilo všteto že v osnovno ceno vstopnice.    Da tile krokodili niso nič kaj nežne duše lahko navedem podatek, da je mesec dni pred našim obiskom tega parka enemu skrbniku pri showu krokodil zaprl usta in je imel kar precej poškodovano roko. Vroče je bilo ta dan ko pes, a ker imajo vsepovsod pijačo za ohladit se je nekako lažje dalo prenašat vročino. Pijača ima zelo nizko ceno cola, sokovi (4myr/0,90eur), voda (2myr/0,40eur) PULAU PAYAR ISLAND MARINE PARK TOUR Ta izlet smo bukirali kar na plaži, saj sva z hčero na tem ca 1uro, 40km oddaljenem otoku opravila tudi 2 potopa. Cena za prevoz do pristanišča, prevoz s speedboatom, dva potopa ter kosilo je bila 370myr/80eur, za ostale ki pa se niso potapljali in so šli na ta otok le snorkljat pa je bila cena 170myr/36eur. Prvo so nas pobrali pred hotelom in nas z mini kombijem peljali v glavno mesto Kuah, vožnja je trajala ca 45min, a ker je kar precej veliko mesto zna čas vožnje kar precej varirat. Ta dan ni bilo gužve, ceste so dobro urejene, nekaj časa smo se vozili tudi po avtocesti, samo mesto Kuah pa je zelo lepo urejeno in čisto. Nato smo se peljali s speedboati do otoka, organizacija je tako kot je to znano za Azijo na vrhunski ravni, označijo te z nalepkami in v kaosu gužve se na koncu nekako vsi lepo predalčkamo. Izlet nam ni bil posebej všeč, saj bi naj na tem otoki bili vedno prisotni morski psi, ki jih lahko ob obali lahko tudi hraniš, a vsaj mi jih nismo videli. Malce več sreče sem imel na potopu, kjer sem videl dva skrita v votlini. Še posebej pa sem bil presenečen na zelo umazano vodo, saj je bila voda tako zelena in kalna da sem komaj videl svoje plavutke, katastrofa. Korale in ostalih morskih organizmov je bilo kar veliko in bili so zelo pisani, a me čudi, da v tako umazani vodi sploh preživijo. In ta otok je kao najbolj čist in najbolj primeren za potapljanje in snorkljanje. Ob samem otoku Langkawi pa sploh ne izvajajo potopov. No saj ob plaži je bila voda bolj čista, a še zdaleč ne tako, kot smo to vajeni za kakšno rajsko plažo. To je izlet, ki ga lahko mirne duše črtate iz programa.    ne to ni fotoshop...slika ne laže...voda je bila dejansko tako umazana...smo pa videli vsaj želvo    Je pa res da eden del otoka renovirajo in smo bili tudi zelo omejeni glede gibanja po otoku, tako da bo morda ko bodo odprli drug del otoka še kje kakšna lepša plaža. MANGROVE RIVER SAFARI TOUR Ta izlet in naslednji izlet obisk sosednjih otokov ter prevoz z trajektom iz Langkawija na Ko Lipe in nazaj smo plačali v eni izmed številnih agencij (AB agencija s spodnje slike), ki jih je možno najti ob glavni ulici in vse je bilo ok. Cene so bile zelo ugodne, še posebej ugodna cena je bila trajektna povezava z Ko Lipe  Tretji izlet je bil poln pričakovanja, saj na podobnih izletih še nismo bili in ker smo bili prejšnji dan zelo razočarani nad izletom, smo samo upali, da bo ta boljši in bilo nam je zelo všeč. Cena izleta je bila 50myr/11eur, izlet pa je trajal ca 6h in se je začel z avtobusnim prevozom v ca 1h oddaljen kraj na severuzahodu, kjer so nas posedli v speedboate in nas odpeljali prvo po morju do ustja rek in nato po reki, kjer smo si ogledali: -mangrova gozd -jama z netopirji (doplačilo 1myr/0,20eur) -krokodiljeva jama -hranjenje orlov -lepa panoramska vožnja po reki džungle -plavajoča farma, kjer smo lahko hranili ogromne skate -oddih v restavraciji na plavajoči farmi, kjer si lahko izbral kar svežo hrano iz reke Lep in sproščajoč izlet, vožnja po reki v senci dreves, must see. Pred vhodom na ladjo so nas slikali in nato sliko odtisnili na krožnik (10myr/2eur)                   ISLAND HOPPING TOUR (3 otoki - Lake of pregnant Maiden island, Singa Besar island, Beras Basah island) Četrti izlet nas je vodil ponovno na morje in sicer smo obiskali 3 bližnje otoke. Cena za ca 4h dolg izlet je bila smešno nizka 25myr/5eur in v to ceno je bila vštet kombi prevoz do 15min oddaljenega manjšega pristanišča, kjer so nas nato s speedboati prepeljali do prvega otoka Pulau Dayang, na katerem je jezero Lake of pregnant maiden. Pristali smo v nekem zakotnem zalivčku, nato pa smo ca 10min hodili do jezera. Pot v naravo je bila kar precej atraktivna, ves čas pa so nas spremljale opice, zato smo morali bit zelo pozorni na svoje stvari, saj so opice komaj čakale na manjšo nepozornost, da so ti lahko kaj izmaknile. V jezero smo se lahko kopali, voda je bila neslana in malce hladnejša, kot v morju, saj je imela "le" 29C. Jezero je bila včasih velikanska jama, kot je prikazano na zadnji sliki desno in ko se je zrušil strop je nastalo jezero.       plaža kjer smo pristali s speedboati je bila obupna in polna nadležnih opic    Po dobri uri smo se ponovno zbrali pri svojem čolnu in pot nadaljevali proti otoku Singa Beras, kjer smo si ogledali orle v naravne habitatu, nato pa smo še obiskali otok Beras Basah, kjer smo lahko malce počivali na plaži ali pa se namakali v morju, kjer sem prvič videl dno, saj je bilo za razliko od plaž Langkawija kar precej čisto, a še zdaleč od rajske biserne vode. Na tem otoku so nam obljubljali tudi snorkljanje, ki pa je bilo zaradi močne oseke skoraj nemogoče, tako da smo raje uživali ob pogledih na zelo lepe plaže. Na otoku je bila tudi restavracija, a ker je bil otok poln opic, se je bilo potrebno pazljivo prehranjevat. Za nas je bil ta otok posebnega značaja, saj se hčerin fant piše Beras, torej smo bili kao na njegovem otoku.    otok je bil poln opic, ki so kradle do česar so se lahko dokopale...steklenica z vodo je bila včasih moja    UNDERWATER WORLD LANGKAWI Zadnji dan je bil bolj posvečen počivanju, raziskovanju ulic, shopov ter obisku akvarija, ki je bil večkje zelo opevan. Meni osebno ni bil tako všeč, kot so ga hvalili, a če niste obiskali bolj znane in večje akavrije, vam bo tudi ta všeč, saj ponuja marsikaj zanimivega. Akvarijski tunel, morske pse, pingvine,...in še marsikaj. Cena zmerna 43myr/9eur, mirni obisk v prijetno hladnem ambientu pa vzame dobro uro. Akvarij se nahaja na začetku Chenang plaže, v bližini je pa veliko trgovin ter tudi vse bolj znane prehranjevalne verige, Mcdonalds, KFC, Pizza Hut, Starbucks,...       Za otok Langkawi lahko rečem, da je presenetljivo čist za ta del Azije. Ljudje živijo v normalnih hišah morda malce bolj skromnih kot so naše, redkokje je pa prisotna revščina in barake, kot je to značilno za Azijo. Glavno mesto Kuah, kakor tudi mestece ob Cenang plaži je bilo lepo urejeno in polno trgovin priznanih znamk (Puma, Adidas,...) ter restavracij (KFC, Mcdonalds, pizza Hut, Starbucks,...)    Sprehod po mestu in plaži Cenang je varen tudi ob večernih urah, plaža je polna restavracij in barov, a le v par prodajajo alkohol.    Alkohola tudi ni na policah v večini trgovin, le v določenih duttyfree trgovinah.  Otok je pretežno naseljen z muslimani in ti se strogo držijo svoje vere, a so do turistov zelo tolerantni. Se nam je zgodilo, da ko smo v restavraciji naročili pivo so nam ga šli iskat v bližnjo trgovino, ker ga v restavraciji uradno niso prodajali. Večkje si je možno sposodit tudi skuter, a pozor vožnja v Maleziji je po levi strani. Tudi ob plaži ponujajo ogromno vodnih aktivnosti (skuter, padalo, bananaboat,...), prevoz z taxiji je tudi zelo ugoden.      Hrana poleg že omenjenih iz KFC-ja, Mcdonalads-ja in ostale podobne, ki nam je bolj "domača" je podobna Tajski...veliko testenin in riža pripravljena v voku ob dodatku lokalne zelenjave ter v kombinaciji različnega mesa (piščanec, svinjina, govedina in morski sadeži) Porcije male, hrana poceni in vse je potrebno naročit no spicy, saj je vse zelo pekoče.    Tudi v restavracijah z hitro pripravljeno hrano so cene kar občutno nižje kot v Evropi.     Kruh in pekovski izdelki ter seveda pekarne niso ravno značilne za Azijo, a na tem otoku smo našli izvrstno pekarno, ki je ponujala odlične pekovske izdelke.  Spodaj še objavljam par cenikov hrane iz otoka Langkawi:         cena pijač:     cena masaže, poceni kot je značilno za Azijo:  Za otok Langkawi pa je značilno: -komarjev skoraj ni bilo -v večina restavracijah ali barih ne točijo alkohola, a so toliko uvidevni do turistov, da gredo v trgovino po pivo in ti ga postrežejo -v večina trgovinah ni alkohola, a imajo določene trgovine, kjer ga je možno nabavit -redki bari ob plaži prodajajo alkohol in cena piva je zelo nizka, Tiger pivo 0,33l (5myr/1,10eur), v trgovini pa ima ceno 2,3myr/0,50eur -hrana ima dokaj nizko ceno, Padtai in špageti 17myr/3,50eur, hamburger od 5myr/1,10eur dalje, KFC in Mcdonalds meni 15myr/3,20eur, višjo ceno so imele le pizze 40myr/9eur in se tudi ne dajo primerjat po okusu z našimi -pijača in kava imata tudi nizko ceno, cola, ledeni čaj sokovi 5myr/1,10eur, kava 3myr/0,60eur,... -milk shake, ki so bili vrhunski od 10myr/2,20eur dalje -koktejli od 20myr/4,50eur dalje -masaže 30min 40myr/8eur, 60min /15eur -prevozi in izleti imajo prav tako nizko ceno -otok je varen za sprehode in raziskovanje -ljudje so zelo prijazni -ni revščine, beračenja in skromnih barak -temp. se v feb. gibljejo med 25 in 35C -voda ima temp. 30C -dež se je pojavil enkrat zvečer za kakšnih 20min, parkrat so se pojavili temni oblaki, tu pa tam kakšen bel oblak pa je bil non-stop na nebu -plaže zmerno lepe in čiste -sončni vzhod 7:30, zahod 19:30 -morje katastrofalno, polno planktona, ki pika in meduz -stojnice ponujajo polno spominkov in oblačil za kar precej nizko ceno, majice od 15myr/3eur, sončna očala 10myr/2eur,... Sedem dni je bilo dovolj na tem otoku, spominjali se ga bomo predvsem po par res prečudovitih izletih in komaj smo čakali da pridemo na sosedni otok, ki ima čudovite plaže in vrhunski koralni greben, saj je to bila ena izmed redkih stvari, ki smo jih pogrešali na otoku Langkawiju.  Prevoz je mogoč z trajektom in ker je promet v obe smeri v tej top sezoni zelo povečan, si je zaželeno karte kar zelo hitro nabavit in ne čakat na zadnji dan. Mi smo si jih nabavili že kar prvi dan prihoda na otok Langkawi. Za povratne karte smo morali odšteti 220myr/48eur, kar pomeni ca 25eur v eno smer na osebo in karte so v Maleziji cenejše, kot v Tajski 1200thb/34eur v eno smer. Na otoku Langkawi sta dva mednarodna pristanišča in z obeh je možno prit na otok Ko Lipe, ki je bila naša nova destinacija. Eno pristanišče je v glavnem mestu Kuahu na vzhodu, drugo pa je na zahodu 10min stran od letališča in se imenuje Telaga terminal. Ker smo zapuščali Malezijo in se selili v Tajsko, kjer se nahaja naša druga dopustniška destinacija otok Ko Lipe smo morali urediti tudi vse formalnosti pri prestopu meje. Kar nekaj ljudi me je opozorilo da to traja 2 urci, a vsaj v našem primeru je šlo vse kar zelo na hitro in če bi prišel pol urce pred odhodom na terminal bi verjetno še ujel ladjo. Z kupljeno karto se izpolni nek obrazec, malce počakaš na šalterju, da zadevo pregledajo, greš skozi policijsko kontrolo, poskenirajo prtljago in že si na ladji.    Potne liste vzamejo in jih vrnejo šele ko opraviš kontrolo na otoku Ko Lipe, torej na Tajski. Trajekt vozi dobro uro, pozor Tajska je v časovnem pasu, ki je 1uro za Malezijo, tako da ko potuješ iz Malezije na ta otok, dejansko potuješ 1 uro, a v Tajsko prideš ob istem času, kot si v Maleziji štartal. Ne pozabit na to razliko v času, ko se planirajo naslednje transportne povezave. Na otoku Ko Lipe ni pomola in ladja počaka v zalivu na odprtem morju in nato nas z manjšimi čolni dostavijo na otok. Takoj ko stopimo z trajekta v manjše čolne srce zaigra in počutje se močno izboljša, saj je pogled na kristalno čisto morje fantastičen in se da primerjat le z redko katero destinacijo na svetu. Malce se sicer "stemni", ko pridemo do obale in nas v stilu poveljnika bivše JNA ena oseba postroji na stole in nam ukazuje, kam, kje in kdaj je potrebno kaj uredit. Zelo markantna osebnost je imela strogi red in nihče mu ni smel stopat iz vrste, a roko na srce ni bilo gužve in vse je bilo organizirano zelo tekoče. Še preden potrdijo vstop na otok, pa je potrebno plačat 200thb/5,60eur, kot neko vstopnino v nacionalni marine park, saj je ves otok Ko Lipe in še par sosednih otokov dejansko nacionalni park. Vstopnico si obdržite, saj jo je potrebno pokazat ob vsakem vstopu na sosednih otok, v kolikor se peljete kam na izlet. Vstopnica velja le 5 dni, nato je potrebno nabavit novo. Po opravljenih vseh formalnostih, kar je trajalo dobro uro, smo poiskali taxi, da nas je peljal do hotela. Na otoku ni avtov, oziroma so zelo redki in vse prevoze opravljajo z mopedi tricikli. Naš hotel San Pita je bil vrhunski in tudi krepko dražji kot hotela v Langkawiju. Od plaže je bil oddaljen minutko ali dve, glavna Walking street pa se je začela dejansko skoraj pri našem hotelu. Sobe so bile lepo urejene, zelo čiste in bazen smo imeli dejansko pred nosom. Redkokdaj se v katerem bazenu na teh destinacijah kopam, a v tem sem parkrat zaplaval. Zajtrk je bil za Azijske razmere dober in zelo raznolik in tudi cene pijače (cola, sokovi 40thb/1,10eur, voda 20thb/0,50eur) in piva (Chang 0,33 70thb/2eur) v hotelu so bile zelo primerljive ali celo nižje kot v kakšni drugi restavraciji. Ker smo v hotel prispeli že pred 12h smo seveda z veseljem pograbili masko in plavutke in direkt v vodo. Prvi dan je večinoma minil z glavo pod vodo in opeklinami hrbta in listov na nogi, saj so me komaj spravili iz vode, zvečer pa smo raziskali Walking street in bližnje bare ter naredili plan naslednjih izletov. TAJSKA - nekaj koristnih informacij. Kraljevina Tajska je južnoazijska država, ki je poznana tudi po imenu Siam. Takšno uradno ime je imela namreč do leta 1949. Približno pol milijona kvadratnih kilometrov veliko državo naseljuje okoli 65 milijonov prebivalcev. Na severu in severozahodu meji na Burmo, na severovzhodu na Laos, na jugovzhodu na Kambodžo in na jugu na Malezijo. Tajska velja za eno bolj varnih južnoazijskih država, ki je zelo raznolika, najpogosteje jo delimo na severni gorati del z bujnimi gozdovi, ter južni obmorski del s čudovitimi plažami in otoki. Tajska je raj za študente in tudi avanturiste v poznih letih z nahrbtniki, saj so prevozi, prenočišča in hrana zelo poceni. Kar pa ne pomeni, da družine z otroci tam niso zaželeni, ravno nasprotno, saj obalne plaže, ki so neskočne ponujajo tudi veliko malce bolj prestižnih in otrokom prijaznim hotelov. KO LIPE - TAJSKA Otok Ko Lipe je najbolj južni Tajski otok in velikokrat zaradi oddaljenosti od ostalih bolj "znanih" krajev neobiskan in vsakemu popotniku Tajske je lahko žal, da ga ne obišče. Tudi mi smo se šele pri tretjem obisku Tajske odločili za ta otok in če bi vedeli, da je dejansko tako lep, bi ga sigurno že prej obiskali. Otok Ko Lipe je pravo nasprotje otoka Langkawi. Pogled na plažo, koralni greben, belo mivko, kristalno čisto morje, palme se težko opiše in lahko brez zadržka rečem, da je to najlepši otok, ki sem ga videl v Tajski in v tem delu Azije. Otoku Ko Lipe pravijo Tajski Maldivi in popolnoma se strinjam z to primerjavo, saj edino Maldivi so me še bolj impresionirali. Zagotovo must see in Thailand in ena izmed redkih destinacij, kjer se bi še vrnil . Otok Ko Lipe leži v Andamskem morju in je velik ca 3*2km Otok Ko Lipe ponuja tudi zelo dobre povezave z ostalimi dopustniško zelo atraktivnimi otoki, kot prikazujeta prvi dve spodnji sliki.   Na zahodu je zelo malo razvit ter večino prepleten z džunglo in malce višjimi hribi z najvišjo točko ca 80m nad morjem. Jug ponuja plažo Patang in vstopno točko za turiste.    Na vzhodu in severu vzhodu pa se razprostirata dve najlepši plaži Sunshine in Sunset beach, kjer se je možno prosto sprehajat in uživat v raju. Sprehod po ca 2km dolgih rajskih plažah traja ca 20min in še enkrat povem, da je to res eden izmed najlepših krajev na svetu.          Na tem delu otoka je tudi veliko barov, kjer strežejo vrhunske koktejle in shake.       Dolge plaže, ki so mimogrede oddaljene ca 10000km od Slovenije, kot prikazuje spodnja slika ponujajo tudi veliko možnosti nastanitve v raznih hišicah       Začetek sunshine plaže pa ponuja prekrasen zaliv       Otok obdaja veliko drugih malce bolj hribovitih otokov, tako da je tudi zaščiten pred morebitnimi cunamiji in velik cunami leta 2004 ga je zelo malo poškodoval. Ljudje domačini so zelo prijazni, njihova povprečna plača znaša 10000thb/280eur in nekateri živijo kar v naravi v kakšnih manjših barakah in vsi se ukvarjajo z nekim poslom (hotelsko osebje, pralnice, restavracije, bari, trgovine, lekarne,...) ali pa imajo nek svoj biznis (taxisti z mopeditricikli ali čolni, masaže, tatooji, nekaj pečejo ob ulici, frizeri,...) ali na kratko povedano večina jih živi od turizma. Budizen je vera, ki jo po večini častijo prebivalci tega otoka in zato je večkje moč opazit Bude. V času našega dopusta je bil ravno Makha Bucha Day - 19.2. in takrat v čast bude ne strežejo in ne pijejo alkohola, zato je večino barov ta dan zaprtih. Nam so sicer postregli pivo v eni restavraciji, a smo ga dobili v belem papirnatem kozarcu, da se ni videlo kaj smo pili. Mi smo ravno ta dan slučajno izbrali za bucketparty, saj smo bili naslednji dan fraj brez izletov, dan za tem pa smo že potovali v Kuala Lumpur, a smo prav tako v trgovini lahko nabavili buckete, le pili nismo na javnih mestih, ampak kar na terasi hotela. Ta dan je na Tajskem tudi praznik in pride na vsako 3 polno luno v letu.    Na otoku je tudi ene bolnica ter šola, otroci pa hodijo v šolo kar bosi po mivki. To je tudi eden izmed redkih avtov na otoku, a glede na to koliko praha je na njem, verjetno že dolgo ni bil v pogonu.  Na otoku kot že rečeno ni avtov, ampak le skuterji ali tricikli, z katerimi prevažajo turiste in ves transport. Hoja po ozki glavni ulici je bila kar malce nevarna in moral si bit zelo pazljivi, da te kdo ne povozi. Čez dan je za tricikle in dostavo odprta tudi walking street, zvečer, ko pa je tam največja gužva, pa je ta ulica zaprta za ves promet na kolesih.    Mi smo bili nastanjeni v hotelu San Pita resort, ki je bil tudi pravo nasprotje hotela na Langkawiju...lep, sodoben in predvsem čist hotel in tudi zajtrk je bil zelo okusen. Do plaže smo imeli 1min hoje in skoraj pri nas se je začel walkingstreet, tako da smo imeli vse na dosego rok, oziroma bolje rečeno nog. Do Pataye beach, kjer je bilo največ nočnega dogajanja smo imeli po walking street ca 10 min.      nočno dogajanje na plaži Pataya       SCUBADIVING KO LIPE Potapljanje je bilo v primerjavi z Langkawijem na otoku Ko Lipe vrhunsko, na potop pa so lahko šli tudi ostali člani družine, ki se ne potapljajo in so le snorkljali.  Cena potapljanja je: -1 potop - 1500thb/42eur -2 potopa - 2800thb/78eur -3 potopi - 3500thb/98eur K potopu je potrebno prištet še 200thb/5,60eur vstopnine za nacionalni park, ki pa jo plačajo le potapljači. Če greste z ladjo le snorkljat, doplačilo vstopnine ni potrebno, saj smo jo že plačali pri vstopu na otok. Cena snorkljanja je 400thb/11eur in v ceno je vključeno tudi kosilo, v kolikor smo na ladji več kot 3 ure, oziroma potapljači opravimo vsaj 2 potopa. Voda je bila kristalno čista, koralni greben noro lep, videli pasmo tudi 2 morska psa, želvo, veliko muren, jastogov ogromen jate rib, fantastične korale, morske konjičke ter strupene kače, skratka uživali smo vsako minuto potopa.             ISLAND HOPING PART1 - otok Ko A Dang in view point Čeprav je otok Ko Lipe noro lep, nam naša radovednost ni dala miru, da ne bi raziskali še sosednih otokov in teh je kar nekaj.   Na prvi izlet smo se podali kar na sosedni otok, ki je bil oddaljen ca 10min vožnje z taxiboatom (100thb/2,80eur na osebo v eno smer). Taksist nas je odložil in ob dogovorjeni uri je prišel nazaj po nas. Za vse sosedne otoke otoka Ko Lipe, ki so del nacionalnega marine parka velja načeloma isto: -niso naseljeni -redkokje ponujajo kakšno kolibo, kjer si je možno nabavit hrano ali pijačo -obvezno je potrebno imet zraven karte, ki smo jih plačali prvi dan za vstop v nacionalni park -ponujajo rajske plaže, čudovit pogled na neokrnjeno naravo, kristalno čisto vodo, vrhunske koralne grebene,... -na skoraj vseh otokih so opice, zato pozor na svojo opremo, še posebej če imamo v torbi hrano ali pijačo -vse otoke je potrebno zapustit po 17h Ker je otok Ko A Dang zelo hribovit z najvišjo točko nad 400m ponuja dva zanima izleta. Ena pot vodi do slapa, druga pa do viewpointa, ki je nekje ca 250m nad morje in do vrha vodi kar precej strma pot z vrvmi in verjamite če se na to pot odpraviš ob 14h, ko sonce močno pripeka ni ta podvig ravno mačji kašelj. Ves napor pa na vrhu odtehta pogled na otok Ko Lipe. Na poti do vrha srečaš kar nekaj različnih živali.          ISLAND HOPING PART2 - otoki Koh Jabang, Koh Hin Ngam, Koh Yang, Koh Rawi, Koh Adang Izlet smo vplačali kar na plaži pri enem lokalnem taksistu, saj je bil občutno ceneje, kot pa da bi ga bukirali v "mestu" v agenciji. V agenciji so izlet ponujali za 550thb/15,50eur na osebo, mi pa smo plačali za cel čoln 1500thb/42eur, kar pomeni 300thb/8,50eur na osebo. Prednost pa ni samo v ceni, ampak smo bili na izletu v čolnu sami, kar pomeni da smo se sami odločili kdaj gremo in kdaj se vrnemo in kako dolgo smo bili na kakšni destinaciji, pa še kakšno urco dalje smo ostali. Krenili smo ob 11h in se vrnili ob 17h. Čas trajanja vožnje do prvega otoka je bil ca 20min. Prvi point je bilo dejansko snorkljanje pri otoku Koh Hin Ngamu, ki pa je bilo bolj podobno raftingu, kot pa snorkljanju. Koralni greben je bil sicer lep, a ker so nas "vrgli" iz čolna sredi morja na stičišču 3 otokov je bil vodni tok tako močan, da če ne bi imeli v morju prepletenih vrvi nas bi zagotovo odneslo na odprto morje. Šele nato mi je bilo jasno, zakaj imajo sredi morja napeljane vrvi. Noro tako močnega toka še v morju nisem doživel in tako deroča ni bila niti lani reka, ko sem bil na raftingu. Nato smo se zapeljali na sam otok Koh Hin Ngam, ki je posebnež za ta del sveta. Plažo ne sestavlja bela mivka, ampak čudoviti kamni različnih barv in oblik.       Na otokih Koh Yang in Koh Adang smo snorkljali in zaplavali na majhne samotne plaže, kar so bili posebni trenutki in včasih si si kar želel, da bi se čas ustavil. Na otoku Ko Rawi-ju pa smo si lahko vzeli malce več časa, kupili kakšno pijačo ali hrano, se malce sprehajali po neskončno dolgih plažah, snorkljali ali pa opazovali norčije, ki so jih uprizarjale opice neprevidnim turistom. Čas je minil prehitro.                Vsi ali pa skoraj vsi otoki so nenaseljeni, na otoku ponekod ni nobenega bara ali wc-ja, dejansko ko si na otoku si v džungli in le par metrov stran od božanske plaže se začne džungla, ki je polna opic.   ISLAND HOPING PART3 - otoki Koh Hin Sorn, Koh Miphi, Koh Dong, Koh Raklay, Koh Phung, Koh Rok Roy, Ko Batong Tudi tretji izlet smo plačali kar lokalnemu taksistu. Cena je bila 2000thb/56eur, oziroma 400thb/11eur na osebo, v agenciji pa bi plačali 750thb/21eur na osebo. V čolnu je bila ponovno le naša družina in ponovno smo si sami izbrali čas odhoda in prihoda. Tokrat smo naš osnovni otok zapustili že ob 10h, saj je bila tokratna tura malce daljša in do prve atrakcije smo potrebovali ca 1h vožnje. Koh Hin Sorn je bil prvi otok, kjer je nekdo sredi oceana nenavadno zložil ogromne skale in pri enih teh noro zloženih skalah smo se tudi ustavili in snorkljali.       Snorkljanje je trajalo ca 20min, nato smo splezali v čoln in se peljali k novemu pointu za snorkljanje in še na eno čudovito plažo. Takšno vajo smo parkrat ponovili, dokler se nismo ustavili na otoku Ko Batong, kjer je bil ponovno čas za malico in malce počivanja. Na tem otoku žal ni možno nabavit hrane in pijače, zato je zaželeno, da si jo vzamemo zraven. Zaliv v katerem smo se ustavili se imenuje Monkey beach in takšnega imena ni dobil zastonj. Finale vseh finalov pa je bila ta dan, tega dopusta ali morda celo vseh dopustov zagotovo obisk otoka Koh Rok Roy. Na vrh otoka vodi potka in 2min vzpon in pogled na plažo in koralni greben okoli sebe je ono, ko si rečeš, to še vidim pa lahko grem k gospodu...hehe          Otok Ko Lipe pa žal ne ponuja samo ekstremno lepih plaž, ampak je v notranjosti otoka mogoče najti tudi veliko skromnosti in revščine, saj domačini živijo kar v skupaj zbitih barakah.    Na otoku Langkawi te revščine ni bilo za opazit, ljudje pa živijo kar v dokaj dobro urejenih hišah.  Cene hrane in pijače na otoku Ko Lipe je še vedno kar precej nizka v primerjavi z Evropo, a se z leti vztrajno viša, ne samo na otoku Ko Lipe in tudi ne samo v Tajski, ampak v celi Aziji. Izbira hrane na Walkingstreetu je ogromna.    Na ulici pečejo raznovrstne morske sadeže, kakor tudi nek čudni nam bolj poznan Balkanski žar. Na določenih žarih je takšno meso, da je že na pogled sporno. Obstajajo pa tudi določene stojnice z hrano, ki ponujajo na izgled in tudi na okus neoporečno meso. Cene na teh stojnicah, dejansko na ulici je najnižja, malce višja je cena njihovih tradicionalnih jedi - Padtai, Friedrise, za odtenek dražji so hamburgerji ter špageti, najdražja pa je pizza. Med dražje hrane spadajo tudi ribe in vsi njihovi morski sadeži, a so tako dobri, da se kar topijo v ustih in jih enostavno moraš probat. Škampi imajo ceno med 8 in 10eur na osebo, za krožnik tune velikanke, v kombinaciji z lignji in škampi pa sem moral odštet 13eur.    morski sadeži in ribe    čudna hrana      Komarji so na otoku malce bolj moteči ko na otoku Langkawi, a ko se stemni v restavracijah pod mizo nastavijo odganjalce komarjev...malce pomaga, a brez sprej ne gre.  Walking street ponuja poleg izvrstne hrane, zabave tudi ogromno masažnih salonov, tatoo centrov, frizerjev ter stojnic z lokalnimi spominki.    Ceniki hrane:         Masaže še imajo vedno smešno nizko ceno, tudi pranje perila.   Za otok Ko Lipe pa je značilno: -komarjev je bilo malce več kot v Maleziji, a niso bili zelo moteči, sprej pomaga -z točenjem alkohola na tem otoku ni bilo težav, le 19.2. je bil Buda day in je bilo večina barov zaprtih, v restavracijah pa so točili pir le v neke bele plastične kozarce -pivo je dražje kot v Maleziji, Chang pivo 0,33l (70thb/2eur), 0,5l (120thb/3,40eur) -hrana ima malce višjo ceno kot v Maleziji, a še vedno zmerno, Padtai 120thb/3,40eur, špageti 150thb/4,20eur17myr/3,50eur, hamburger 100thb/2eur, KFC in Mcdonalds in podobnih restavracij na tem otoku ni -pijača in kava imata tudi nizko ceno, cola, ledeni čaj sokovi 40thb/1,10eur, kava 3myr/0,60eur,... -milk shake, ki so bili vrhunski od 50thb/1,40eur dalje -koktejli od 200thb/5,60eur dalje -masaža 60min od 300thb/8eur dalje -prevozi in izleti imajo prav tako nizko ceno -otok je varen za sprehode in raziskovanje -ljudje so zelo prijazni -revščine je kar prisotna, ljudje živijo v skromnih barakah -temp. se v feb. gibljejo med 25 in 35C -voda ima temp. 31C -dežja nismo videli in tudi oblakov zelo malo -plaže fantastične in čiste -sončni vzhod 6:30, zahod 18:30 -morje noro lepo, kristalno čista voda, izredno lep koralni greben -stojnice ponujajo polno spominkov in oblačil za kar precej nizko ceno, majice od 150thb/4eur dalje, sončna očala 100thb/2eur,... KUALA LUMPUR - MALEZIJA je glavno mesto Malezije in ponuja najcenejše hotele 4 in 5 zvezdic na svetu. Kuala Lumpur, pogosto okrajšano kot K.L.je največje mesto v državi. Število prebivalcev samega mesta ocenjujejo na 1,6 milijona, v širšem urbanem območju, ki se razteza po dolini Klang, pa živi okoli 7,2 milijona ljudi. Pot do KL nas je vodila prvo iz hotela in z taxi triciklom do plaže, nato so nas vkrcali na majhne čolne do trajekta in nato ca 1h vožnja do Langkawi. Pozor 40km razdalja med obema otokoma pomeni prestop državne meje in nov časovni pas, kar pomeni, da če smo krenili ob 10 iz otoka Ko Lipe in smo potovali dobro uro, smo na otok Langkawi zaradi novega časovnega pasa prispeli ob 12h. Potne liste ponovno poberejo pred vkrcanjem na trajekt in jih vrnejo šele na trajektu, ko smo že v Malezijskih vodah. Pri vračanju potnih listov smo doživeli eno malce nenavadno izkušnjo in sicer v prostoru pod palubo trajekta nas je sedelo ca 80 turistov in ko so vračali potne liste po državah smo ugotovili, da je tem prostoru sedela zares zelo pisana zasedba turistov. (Italija, Belgija, Danska, Nemčija, Švedska, Slovaška, Slovenija, Argentina, Amerika, Francija, Nizozemska, Korea, Kitajska) Po kar precej hitri opravljeni carinski kontroli, smo se z taksijem odpeljali na 10min oddaljeno letališče. Ko smo pa čakali na taksi v pristanišču pri benciniski črpalki, je iz džungle prišlo malce nenavadno bitje in se ni dalo motit pri malici.  Na letališču Langkawi smo morali žal preživet več ur, saj nam je AirAsia zamaknil let, a vse je še bilo dovolj hitro, da smo še isti dan prispeli do hotela v Kuala Lumpurju. Za prevoz iz letališča v Kuala Lumpurju do hotela, ki je oddaljeno 65km smo plačali 200myr/43eur, za nazaj pa smo se dogovorili kar z istim taksistom in nam je računal le150myr/33eur. Ker nas je bilo 5 in smo imeli 5 velikih kovčkov smo morali uporabit mini kombi. Nastanjeni smo bili v hotelu Platinum Face, ki je v strogem centru mesta, tako da sta nam bila prva soseda največji znamenitosti v KL in sicer KL Tower ter Petronas Twin Towers.    Hotel ima 5 zvezdic, dobili smo 120m2 veliko suito, 2 kopalnici, 2 spalnici, kuhinja, jedilnica ter dnevna soba za 5oseb cena pa 16eur/na oseno/na dan(!!!)    Spali smo v 45nadstropju, če si na stopnišču želel pogledat do dna, dna sploh nisi videl, v liftu pa si moral 2 krat pritisk izenačit v ušesu.       Na vrhu hotela pa je nooooro dober bazen ter pogled na dve največji znamenitosti Kuala Lumpurja - KL Tower in Petronas Twin Towers          Zajtrk ni bil vštet v osnovno ceno, je pa ga bilo možno doplačat in je imel ceno 13eur na osebo. Sicer je bila cena kar visoka, a je vrhunski zajtrk in pogled iz 50 nadstropja odtehtal malce višjo ceno zajtrka. Med veliko izbiro hrane za zajtrk so bili med drugim tudi tartufi.    Kuala Lumpur je velemesto, metropola in zelo čisto mesto polno velik stolpnic.    Cene javnega prevoza in taksijev so zmerne, alkoholne pijače in hrana pa ima v centru mesta kar visoko ceno. Ko smo prvo noč obiskali nek čungalunga kafič piva 0,33l pod 7eur nisi dobi, tudi v trgovini je imel ceno 2eur-0,33l in 3,5eur-0,5l. V našem hotelu pa je bil kozarec piva 10eur-0,2l. Hrana podobna Mcdonaldsu je bila na "ulici" zelo okusna in kar dokaj poceni od 3 do 6eur, v Mcdonaldu in KFC-ju pa so imeli meniji ceno od 3 do 5eur, pijača v China Town-u je pa bila pod 1eur. Pijačo so vozli z vozički kar z stiroporastih škatlah, v katerem je bil led in ponudba je bila ogromno (coca cola, redbull, razni fantastični sokovi) Izlete, oziroma atrakcije mesta smo si malce nagledali že doma, tako da smo si lažje naredili plan, saj smo bili v Kuala Lumpurju le 2 cela dni in en večer. Vreme je v Kuala Lumpurju skozi vso leto zelo stabilno, nimajo deževnega obdobja, zna pa se kdaj pa kdaj pošteno ulit, a dež traja le kratek čas. Ker smo tokrat obiskali v Kuala Lumpur že drugič v manj kot enem letu si nismo preveč natrpali urnika obiska znamenitosti in smo se bolj osredotočili na shoping v China Townu in kopanje v fantastičnem bazenu na strehi našega hotela. A kljub temu smo našli čas za par atraktivnosti in znamenitosti v mestu. KL TOWER Prvi ogled je bil KL Tower, ki je visok 450m.    Cena vstopnine za skydeck je 99myr/21,50eur (malce nižja, zaprta je cenejša) in v ceno je vključen tudi vhod v dva sky boksa, kjer se ti kar precej zamegli pred očmi, ko pod nogami zagledaš praznino dolgo 450m. Pogled z vrha stolpa je edinstven, vstop v sky boks pa predvsem za tiste, ki jih ni strah višine.    Do vrha pelje dvigalo in sicer točno 1min, gužve pa ta dan ni bilo. KL Tower so začeli gradit v letu 1984 in ga končali leta 1996.    PETRONAS TWIN TOWERS Za znamenita dvojčka je potrebno vstopnice nabavit vsaj kakšen teden pred obiskom, saj na dan spustijo na stolpa le 1500obiskovalcev. Mi smo jih nabavili kar preko spleta - 80myr/17eur.       Prvo nas z dvigalom peljejo do mosta - Skybridge, ki je 170m visoko in povezuje dvojčka, nato pa se z dvigalom zapeljemo do 86 nadstropja .    Most je narejen tako, da se lahko oba stolpa zapreta in most ni več povezan s stolpoma in to je zaradi varnosti, v primeru neurja in orkanskega vetra. Most je dvonadstropen, spodnja etaža je namenjena obiskovalcem, zgornja pa osebju in tistim, ki imajo v obeh stolpih pisarne. Dvojčka sta visoka 452m in sta bila med letoma 1998 in 2004 največja nebotičnika na svetu. Gradnja se je začela 1992 in končala leta 1996. višina Petronasa, najvišje stavbe na svetu ter druge najvišje stavbe na svetu    Najlepši razgled na skybridgu je ob 20 in 21h, saj takrat se 170m nižje v jezeru odvija lightshow.    Mi smo imeli ravno ta dan malce smole, saj se je ravno v času našega obiska utrgal oblak in nad KL pojavilo neurje in ker nalivi v tej deželi trajajo ponavadi le 20 min in so bolj redki, so nam dejali, da smo eni izmed srečnežev, ki so lahko na teh nebotičnikih naredili sliko v dežju, saj je obisk zelo omejen.    Obisk je strogo voden in celoten ogled traja le ca 45min. Na vrhu ponudijo sliko, ki so jo prej naredili z nami v pritličju in jo nekako obdelajo, a je imela slika kar zelo visoko ceno 130myr/28eur (ena slika), sem pa bil presenečen, da so bile cene spominkov v giftshopu na vrhu in v pritličju kar zelo nizke.    CHINA TOWN in CENTRAL MARKET sta dva shoping centra z ogromno stojnicami, kjer ponujajo skoraj vse. Na Central Market-u (Kasturi walk) je možno najti bolj unikatne spominčke.    V China Town-u (Petaling street) pa bolj oblačila, obutev, ure,...    Kopije priznanih znamk je možno dobiti po zelo ugodnih cenah, kvaliteta pa je nekje porazna, nekje srednja, nekje pa lahko naletiš na zelo dobro kvaliteto za smešno nizek denar...patike (adidas, nike, gucci, vans,...) je možno dobit že od 10eur dalje, majčke (gucci, CK, armani...) že od 8eur dalje, ure (puma, rolex, breitling, gucci,...) že od 10eur dalje Poleg oblačil prodajajo tudi hrano in celo pečejo kostanje.       Najbolj pa sem se vedno razveselil možakarja, ki je na vozičku v stiroporasti škatli in ledu prodajal pijačo, saj je bila vročina neznosna. Oba marketa sta od centra oddaljena ca 3km in od enega shoping pointa do drugega je le par minutk hoje. V bližini obeh sta tudi KFC in Mcdonalds, v kolikor vam hrana iz ulice ne tekne. CHOW KID MARKET je pa tržnica, kjer verjetno ne boste kupovali, je pa destinacija, ki ponuja malce drugačen pogled na tržnico, saj na njej prodajajo marsikaj in ni ravno za vsake očke. In ne samo za očke, tudi za nos ne, saj je smrad zelo moteč.             Za premik po Kuala Lumpurju lahko uporabite Skytrain ali pa taksije. Za Skytrain potrebujete čas, malce iznajdljivosti ter pot ponavadi traja dlje, zato smo mi kar taksije uporabljali. Cene so bile zmerne, oziroma kar precej nižje kot v SLO, vožnja pa zna bit včasih zelo adrenalinska, saj je v centru precej gneče na cesti in če si taksist ne vzame prednosti ne pride nikakor in včasih gre zelo na tesno. In enkrat se tudi ni izšlo in smo se zaleteli v avto pred sabo. Malce materialne škode brez poškodb. In ko vzamete taksi tudi vprašajte ali ima klimo ali ne. Mi smo dobili enega ob 13h uri in v dokaj malem avtu nas je bilo 5 + taksist in 20min vožnja je bila huje, kot da bi sedeli v savni.    OSTALE ATRAKTIVNOSTI V MESTU V Kuala Lumpurju je še vredno obiskat...te smo izvedli eno leto prej in zraven prilagam par lanskih slik: Aquarium v Suria centru pod Petronosoma    Petrosains discovery center - Hiša eksperimentov v Suria centru pod Petronosoma    Upside down house zraven KL Towerja    Bata caves    Selangor waterfalls - slapovi v bližini Bata caves    I-City (voščene lutke, lightshow, 3Dart, ledena dvorana, 6D kino, hiša strahov, labirint,...)       Suria center KLCC je ogromno nakupovalno središče, kjer si je mogoče nabavit opremo, oblačila in nakit vseh priznanih blagovnih znamk. V tem shopping centru ne prodajajo ponaredkov, ceno so pa zelo primerljive našim, kar pomeni, da kvaliteten tekaški copat ne dobiš pod 100eur, trenerko za 120 eur...itd    |
ENOVICE - želim se prijaviti na prejemanje novic spletne strani akvarij.com
| ©2012 www.akvarij.com servis, prodaja in vzdrževanje akvarijev ter ribnikov | Vse pravice pridržane. Kontakt: 041 697 116 [Robert Leitinger], e-pošta: info@akvarij.com Smo: 26.4.2024, 13:21:5 | obiskovalec številka: 6813119 | Izdelava spletne strani in gostovanje www.sloHost.net |
 |