|
|||||||||||||||
|
|
FILIPINI, otoka Panglao in Boracay ter Kuala Lumpor - Malezija - nekaj koristnih informacij. Republika Filipini je otoška država, ki jo sestavlja 7107 otokov. Od tega je poseljenih približno 2770 otokov. Največja otoka sta Luzon in Mindanao. Mi smo bili nastanjeni na otoku Panglao in Boracay-u, obiskali smo pa še otokok Cebu, Bohol in Panay. Najvišji vrh Filipinov je ognjenik Apo na otoku Mindanau in je visok 2954m. Za Filipine so značilni pogosti potresi, vulkanski izbruhi ter tajfuni. Zadnji večji potres je bil pred 5-timi leti, vulkanski izbruh pred tremi meseci, dva meseca nazaj pa sta jim dva tajfuna povzročila obilo škode ter kar nekaj žrtev. Filipini so bili od leta 1521 pod Špansko vladovino, po špansko - ameriški vojni so Španci leta 1898 prepustili Filipine Američanom. Leta 1941 so za par let oblast prevzeli Japonci, leta 1946 pa so ustanovili neodvisno republiko Filipini. Naša pot je potekala iz Zagreba, preko Dubaja do otoka Cebu, kjer je bilo najbližje mednarodno letališče na Filipinih naši končni destinaciji. Letalske karte, povezave med otoki ter hotelske rezervacije smo si uredili sami. Hotele smo rezervirali preko booking-a, lete preko skyscanner-ja, vmesne povezave pa so si nagledali pri lokalnih prevoznikih na Filipinih. Danes je že vse na internetu, v veliko pomoč pa mi je bila aplikacija za tel. Rome2Rio, kjer si lahko ogledate kako iz točke A do točke B bilo kje na svetu ter TripAdvisor, kjer si na njihovi podstrani Things to do ponavadi pogledam kaj določen otok ali kraj na svetu ponuja ali kaj je tam za ogled zanimivega. (izleti, adventur, zoo in nature parke, kulturne in naravne znamenitosti,...itd) Letalske karte smo že kupili v mesecu maju prejšnjo leto, saj sem dobil namig, da so letalske karte za naslednjo zimo najnižje takoj po prvo majskih praznikih. Dokaj ugodne so pa še konec avgusta in v času božičnih praznikov. Čeprav smo imeli zelo dobre povezave, bi za celotno pot potrebovali ca 30ur. Let iz ZG do Dubaja je trajal 6,5ur ter še nato skoraj 9ur, skupna zračna oddaljenost pa je več kot 12000km. Leteli smo letalsko družbo Emirates in ta je vrhunska in ima v svoji floti tudi ogromno dvonadstropnih letal. Vsak potnik ima svoj lcd in konzolo, kjer si je možno nastavit kar zelo nove filme, serije, glasbo,...za otroke ponujajo ogromno iger, poleg vseh informacij o letu pa imate možnost tudi vklopa na tri kamere, ki se nahajajo na repu letala, pilotski kabini ter pod letalom in lahko tako spremljate dogajanje zunaj letala.       In ko smo že prestali najhujše in bi do hotela potrebovali le še 2uri vožnje z trajektom ter 30min vožnje z taksijem se nam je zalomilo. Vožnja z taksijem (800php/13,30eur) od letališča do pristanišča (ca 10km) je trajala 1,5ure in tako smo prišli v pristanišče tako pozno, da več nismo dobili kart za zadnja dva trajekta. Iz pristanišča Cebu do našega otoka Panglao vozi 8 različnih trajektnih linij in vsi sedeži na vseh trajektih za ta dan so bili razprodani in ko sem prodajalki kart povedal, da smo že 24 ur pokonci in da lepo prosim za tri karte, nam jih niso hoteli nikjer prodat, saj so se strogo držali pravilnika, tudi ko sem jih hotel malce spodbudit z kakšnim dodatnim eurom. In nič drugega nam ni preostalo, kot da smo popolnoma izčrpani z vso prtljago šli iskat nek hotel v bližini. Na srečo je bil zelo blizu in še dokaj poceni za tri osebe (2000php/33,30eur) Večer smo preživeli na terasi hotela v 7. nadstropju, saj je bil valentinov večer. Sprehod pred hotelom pa ni bil ravno varen, saj smo bili dejansko v pristanišču, kjer je bila revščina na vsakem koraku.    Tudi pot od letališča do pristanišča nas je vodila mimo par delov mesta, kjer smo hitro opazili, da na Filipinih nimajo samo luksoznih hotelov in lepih plaž. Ljudje ob in pod mostom, kjer prečkamo morje živijo kar v barakah, še hujši pa je bil primer "brezdomca", ki je živel kar enem izmed glavnih križišč v mestu. Svojo hiško je imel pokrito kar z neko pločevino, pred vhodom pa zobno ščetko.    Večer v hotelu sva z ženo raje preživela kar v 7. nadstropju hotelske restavracije in ko sva si želela naročit vsak svojo pivo, nama je prinesel le enega in dobro da je bilo tako, saj sva dobila pivo v 1l steklenici in pivo je imelo 6,9% alkohola. Restavracija pa je bila kar polna, saj je bil ta dan valentinovo.  Hotel je od zunaj izgledal zelo lepo, od znotraj ne več tako, zajtrk, ki je bil vštet v ceni pa je bil tak, da mislim, da kakšni pujseki na kakšni urejeni SLO kmetiji jedo v lepšem prostoru in bolj okusno hrano. Zajtrk brez kruha, kava z mrzlo vodo...eh za pozabit.   Polnih trebuščkov (hehe) in pričakovanj smo ujeli prvi trajekt in se napotili k svojemu prvemu cilju otoku Panglao. Vožnja Cebu - Tagbilaran z trajektom OceanJet na ca 50km oddaljen otok je trajala ca 2h, cena na osebo 450php/7,5eur, poleg tega pa še je potrebno posebej plačat kovčke po kom 150php/2,5eur.   V pristanišču vas pričaka ogromno različnih ponudnikov za prevoz do hotela, tako da glede tega ni potrebno skrbet. Odločili smo se za tricikel, ki je najbolj razširjeno prevozno sredstvo na Filipinskih otokih in za vožnjo ca 30min smo plačali 250php/4eur.   Po skupno skoraj 45 urnem potovanju smo končno prišli do našega hotela, ki je nosil ime Flushing Meadows Resorts. PANGLAO Otok Panglao je z večjim otokom Bohol povezan z mostom in je velik ca 15*7km. Na južnem delu otoka (gledena po prihodu na otok levo) so definitivno lepše plaže, najbolj znana plaža, kjer se tudi največ dogaja je pa Alona beach.    Mi smo bili nastanjeni v hotelu Flushing Meadows Resorts, ki je bil oddaljen ca 10km od najbolj znane plaže na tem otoku. Hotel je bil vrhunski, lepe sobe, velika terasa, fantastičen pogled na morje in bazen, čistoča je bila na zelo visokem nivoju, za varnost so poskrbeli varnostniki na vseh vhodih, tudi ob plaži in osebje je bilo izredno prijazno. soba in pogled z terase    bazen in plaža    pred hotelom    Glede na to da smo imeli prvi del dopusta bolj "delovno" naravnan z raznimi izleti smo se na hotelski plaži kopali le enkrat in moram priznat, da je bila voda izjemno čista in pred hotelom smo imeli lep koralni greben. Hotel je imel tudi bazen, a glede na izjemne plaže in naravne lepote tega otoka bi bil verjetno greh se namakat v bazenu, kjer so ponavadi domovali Kitajci. Hotel je bil sicer dokaj prazen in večkrat se je zgodilo, da je band ob večernih urah igral skoraj zase in za kelnarje. Prvi večer smo si privoščili večerjo kar v hotelski restavraciji in cene niso bile nič kaj drastično višje, kot smo v prihodnjih dneh jedli v kakšnih drugih restavracijah. Cena hrane v hotelu fingersi + pomfri 300php/5eur, pol piščanca 350php/5,8eur, riž 150php/2,5 in od piščanca in riža se lahko najesta 2 osebi. Pivo 0,33 ima ceno 75php/1,25eur, coca cola 60php/1eur, shake od 80 do 100php/1,6eur, pina colada pa 200php/3,3eur. Izven hotela smo pa dobili obrok že od 200php/3,3eur dalje.    Shake v tem delu sveta so vedno vrhunski.  Na tržnicah in pred restavracijami pa ponujajo zelo raznoliko hrano.       Imajo pa tudi edinstveno postrežbo pijače, saj vsako steklenico zaradi higiene zavijejo s servieto.  Hrana načeloma v Aziji ni več tako smešno poceni (Boracay je še kar občutno dražji), kot je bila še pred leti, ko si dobil obrok že za 1,5 do 2eur, a je še vedno krepko ceneje, kot pri nas ali če bi obiskali Karibe, Florido, Bahame ali Mehiko. Pijača še ima vedno dokaj nizko ceno, enako velja za vse vrste prevozov in tudi izleti so na Filipinih izjemno poceni. V hotelu so pa imeli malce nenavadno in dokaj strogo pravilo, da si nisi smel v hotelsko sobo nosit nobene hrane ali pijače, kazen pa je bila 3000php/50eur. Malce stran od hotela je bilo kar nekaj prodajalen, kjer so prodajali izvrstne sokove in ta slika bi bila vredna 50eur, v kolikor nas bi dobili s sokom na terasi.  Tudi pranje perila je bilo v tem hotelu nerazumno drago...ene spodnjice 200php/3,30eur, drugače je pa bilo v mestu pranja perila 50php/0,80eur na kg. 7 urna razlika, vsaj 40C razlike v temp. in dolgo potovanje ponavadi človeka malce načne in prva dva do tri dni si malce nerazpoložen in kar hitro utrujen, a glede na to da mi potujemo vsako leto nam letos to ni delalo toliko preglavic, kot npr. ko smo prvič zapustili EU. Sicer pa ko si sredi sanjskih plaž, bos in v kopalkah kar hitro pozabiš na stres potovanja in razliko v klimi in časovnem pasu. Prvi dan smo le spoznavali novo deželo in predvsem počivali in si pripravili plan izletov. Večina je bilo splaniranega že tako v SLO, tukaj je bilo potrebno samo poiskat primernega in ugodnega ponudnika, saj v hotelu ponujajo iste izlete za vsaj 30% višjo ceno. Izlete smo si rezervirali kar na Alona plaži, kjer te zasipajo kar na plaži z različno in zelo obilno ponudbo izletov. Mi smo si rezervirali kar vse tri izlete pri nekem lokalnem fantu na plaži in ob tem iztržili še zelo ugoden popust. Tudi pri menjavi denarja bodite pozorni, saj se menjalni tečaj kar precej spreminja in ko menjaš večjo vsoto denarja lahko nastane tudi do 100eur razlike. Feb.2018 se je menjalni tečaj gibal med 5950 do 6250pesotov za 100eur. Za izlete smo plačali samo min avans, ostalo pa pred izletom in vse je potekalo gladko, čeprav sem slišal da se najdejo tudi razni prevaranti. Naš "turistični delavec" se je pustil z nami tudi slikat, češ da nas ne bo prevaral in izlet smo rezervirali na plaži, kjer je tudi polno turistične policije. Ta dan smo izkoristili tudi za poležavanje na najlepši plaži otoka Panglao Alona beach, kjer je tudi ogromno zelo lepih in prestižnih hotelov.    Mivka je bela, voda kristalno čista, ni valov in ob plaži je veliko restavracij z različno in dokaj ugodno hrano. Dolg bajni zaliv zaključuje izredno lep koralni greben, kjer je prost dostop, zunanji obod otoka in s tem tudi te plaže pa obdaja koralni greben, kjer je ogromno diving pointov in zato je tudi na plaži ogromno diving centrov.    Enega sem izbral tudi jaz in opravil na tem otoku dva potopa - 1500php/25eur na potop. Potop je bil zelo zanimiv, saj smo se prvo potopili v eno zelo veliko votlino, nato pa smo se "pasli" na koralnem grebenu, kjer je kar veliko kač, ki pa so zelo strupene. Potop mi je ostal tudi v spominu, po zelo močnih tokovih in po tem da se za koralnim grebenom vodno dno strmo spušča in ponekod tudi do 200m, tako da se ne vidi dna, ampak le črnina.   Glede na to da so sončni zahodi, tako kot na vseh ostalih dopustniških destinacijah že dokaj hitro ob 18h, so večeri bili rezervirani za dobro večerjo in potepanje po plaži in stojnicah. Na plaži je bilo kar krepko več turistov kot na naši hotelski plaži, a še vedno si našel kakšen miren kotiček na plaži in v vodi ter tudi za večerjo je še bilo vedno kar nekaj prostih miz. Z hotela do Alona plaže smo si naročili kar tricikl - 200php/3,3eur, pot ca10 km pa je trajala ca 15min. Da je za varnost turistov zelo dobro poskrbljeno so si varnostniki pri izhodu zapisali št. naše sobe, št. tricikla in tudi kraj kam se peljemo v primeru, če si bi kaj zgodilo. Trickli so na tem otoku in na sploh na Filipinih zelo pogosto prevozno sredstvo, koliko so pa varni pa je drugo vprašanje. Mi smo doživeli žal dve nesreči, a na srečo brez poškodb. Prvič je enemu triciklu zaštekala kola in smo se še komaj ustavili, drugič pa je enemu drugemu tricklu počila guma. V obeh primerih smo jo odnesli brez poškodb, le z malce straha. Tisti ki pa sedi za voznikom na mopedu, pa mora paziti kako ima zložene noge, saj velikokrat zaradi gneče vozniki peljejo zelo na tesno in ko še nisem bili pozoren na te zadeve me je kakšen drug tricikel oplazil po nogi s svojim vozilom. Max hitrost triciklev je pa ca 50km/h. Ceste so kar dobro urejene, sem pa bil zelo presenečen, da je bila pokrajina ob tej glavni otoški cesti zelo čista. Eno večer smo se podali tud peš od hotela do te glavne ceste in se malce družili z domačini. Pot je bila varna, sicer malce slabo osvetljena, zato je zaželena kakšna lučka, na cesti smo pa srečali eno povoženo kačo in kar veliko žab.  Pred hotelom smo pa imeli veliko kresničk in ko smo ugasnili luč v sobi in šli spat smo imeli na stropu ogromno zvezdic v obliki kresničk. Sem pa bil zelo presenečen, da ni bilo komarjev. Vreme je bilo skozi vseh 8 dni kolikor smo preživeli na tem otoku zelo stabilno. Redkokdaj skozi ves dan sonce, vedno so bili na nebu prehodni oblaki, a tudi dežja je bilo zelo malo, ulilo se je le dvakrat za kakšnih 10min. Dnevne temp. so bile do 33C, ponoči okoli 25C, tako dolgi rokavi niso bili potrebni, voda je pa imela z razliko od ostalih tropskih krajev malce bolj "hladna", le od 27 do 29C. Krema za sončenje je nujno potrebna, saj klub prehodnim oblakom in zmernemu vetru ne čutiš kako hitro te opeče, če se kdaj pozabiš namazat. WHALE SHARKI - največji morski psi Prvi izlet smo opravili z največjimi morskimi psi na svetu in Oslob na otoku Cebuju je tudi eden redkih krajev na svetu, kjer si je možno v morju (brez ograj in mrež) skozi vso leto ogledat te velikane. Ko sem vprašal domačina, kako to da so morski psi vedno na tem mestu in niso ograjeni, mi je dejal, da so morski psi isto kot navadni psi in ko jih vsak dan hraniš se udomačijo in si ne iščejo več hrane drugje. Pričakovanje je bilo izredno veliko, a smo bili popolnoma razočarani nad potjo do ogleda. Pot je trajala 12 ur z morskimi psi pa smo plavali 20min. Vstali smo se ob 4:45...mimogrede takrat je bila v SLO ura 21:45, tako da smo še lahko izmenjali kakšno besedo z kolegi v SLO. Ob 5:15 nas je pobral tricikel in nas peljal do Alone beach, kjer je bil zbor ob 6h. Zbor je bil ob 6h, a v teh krajih je čas relativen pojem in so krenili šele ob 6:20 z drugim taksijem do ene druge plaže. Od tam smo morali peš po travi in mulju ca 200m, ker je bila takšna oseka in nato so nas naložili na neke male čolne in nas z palcami odvlekli(!!!) do večjega čolna. Ker nas je bilo veliko so morali po nas prit 4 krat, vsak transport pa je trajal ca 20min.(!!!) Ob ca 8:30 smo bili vsi na velike čolnu...v razmislek bi bil v tem primeru zelo dobrodošel kak pomol...in nato smo krenili ca 60km - 2h po morju do drugega otoka, kjer spet ni bilo nobenega pomola in so nas ponovno z nekimi malimi čolni in kar po vrveh vlekli(!!!) do obale, plačat je potrebno 20php/0,1eur. Za prevoz z velikim čolnom pa smo plačali 600php/10eur na osebo. Nato smo se vsedli na tricikel - 150php/2,5eur in ponovno nas je čakala ca 30min vožnja do centra, kjer je bil možen ogled morskih psov...ne vem sicer zakaj se nismo z čolni že tja zapeljali(!!!). Nato smo se preoblekli v kopalke, plačali vstopnino 1100php/18,3eur in nato ponovno čakali ca 30min na rešilne jopiče in nato še 30min za čoln, ki nas je peljal na mesto, kjer smo lahko plavali z morski psi. Zgodba za nazaj se je nato ponovila. Izlet je trajal od uradnega zbora skoraj 12h (od 6h pa 18h)    Izleti in množice turistov pa vsepovsod pritegnejo veliko otrok, ki prodajajo razne spomninke, a niso preveč vsiljivi.  Res je bilo plavanje z morskimi psi edinstven in nepozaben dogodek ter se ga res ne da opisat z besedami, a če bi še enkrat moral na to dolgo mukotrpno pot, bi si verjetno raje hotel nekje v bližini rezerviral. Plavanje z whale sharki...največji je meril 12 m je pa res nepozaben dogodek in eden izmed edinstvenih v moje življenju. Ker jih hranijo plavajo v krogu in ko želiš slikat enega, je že drug za tabo in to niso ribice, ampak podmornice in oni kar rinejo dalje za hrano in če ne paziš te dobesedno povozi. Za tiste, ki pa ne poznate teh ogromnih morskih stvorenj pa lahko povem, da so popolnoma nenevarni, saj jedo le izključno plankton. Je pa pogled na njih veličasten, saj ko odprejo usta, jo tako kot bi odprl zadnja vrata na avtu.          TARZIERKE - najmanjše opice na svetu  Drug izlet nas je vodil v notranjost otoka Bohol, kjer Filipini ponujajo prav tako edinstven primerek živali in sicer opico tarzierko, ki je najmanjša opica na svetu. Poleg opice smo si pa še ogledali par drugih znamenitosti v osrčju otoka Bohol.    Izlet smo prav tako plačali pri lokalnem ponudniku in za 8 urne usluge taxista ter prevoz smo plačali 2000php/33,3eur. Izlet je bil privat, tako da smo se z taxistom kar sami dogovarjali kam gremo in kje bomo kako dolgo ostali. Prva destinacija ta dan je bil zipline - 400php/6,60eur na osebo. Gužve ni bilo, zipline je pa ponujal dve progi dolgi ca 500m in sicer tja in nazaj čez eden globok prepad, kjer je tekla reka. Nora adrenalinska izkušnja.    Kako visoko smo se peljali, oziroma kako globok je bil prepad, smo videli šele kasneje, ko smo se pod ziplin-om peljali z ladjico.  Druga turistična atrakcija je bil obisk nacionalnega parka, kjer rastejo posebna zelo visoka drevesa.  Nato pa smo šli ogledat eno izmed največjih Filipinskih atrakcij čokoladne gričke - 50php/0,80eur na osebo. Z taksijem se pripelješ čisto do vrha, nato pa se je še potrebno povzpet po nekaj stopnicah do vrha enega grička, kjer se razprostre pogled na številne čokoladne gričke v bližnji in širši okolici...zares lep pogled ali must see in Philippines. Ta destinacija je bila tudi najbolj oddaljena od našega otoka in sicer ca 1,5h, bili pa smo na višini ca 450m.       Nato smo se počasi vračali proti našemu otoku in se prvo ustavili ob eni reki, kjer so nas z ladjico peljali po reki dobesedno v džunglo in na ladjico smo imeli tudi kosilo. Kosilo je bilo samopostrežno in vrhunsko, cena vožnje z ladjico, ki je trajala ca 1h in kosila je pa bila 550php/9,10eur na osebo. Vožnja v naravo je bila ponovno zelo lepa in zanimiva, v osrčju džungle so nas pa v eni baraki ob reki pričakali "domorodci" in nam zaplesali njihov tradicionalni ples in igro z bambusi, kjer punce skačejo med bambusovimi palicami, kot da igrajo gumitvist. Na vsaki ladjici je bil tudi band z živo glasbo.       Z polnimi želodčki in polni lepih doživetij smo se nato odpeljali še do farme metuljev - 50php/0,80eur na osebo, kjer smo dobili osebnega vodiča in nam je razložil kako poteka razvoj metuljev.   Cena prevoza in taksista še nam je omogoča obisk dveh destinacij, a ker nam niso bile zanimive jih nismo obiskali in smo se raje malce dlje zadržali na tistih krajih, ki so nam bili všeč. Vožnja na otoku Bohol je potekala po rahlo hriboviti pokrajini, kjer domačini vsak košček zemlje izkoristijo za pridelavo riža, zato je bil pogled iz avta malce drugačen, kot smo ga vajeni v EU. Riževa polja kam pogledaš ter palme, med katerimi domujejo domačini v raznih barakah. Pridelava riža je v večini povsod še ročna, riž pa sušijo kar ob cesti, tako da jim ga ne pokradejo ptice. Glede na ugodno klimo riž pridelajo 3 krat letno.    Internet in free WIFI je povsod ob hotelih in bolj znanih plažah ter restavracijah deloval zelo dobro, v kolikor pa se kdo potepa z nahrbtnikom po otokih in med domačini pa je možno tudi pri lokalnih ponudnikih nabavit razne kartice in cene so zelo ugodne. Za 3G prenosa podatkov, ki jih lahko porabite v 3 dneh vas stane kartica 50php/0,80eur. Tudi cene obiskov raznih znamenitosti, kakor tudi zipline so bili zelo nizke, da ne rečem še kar smešno poceni. BALICASAG in VIRGIN otok ter ogled delfinov je bil naš tretji izlet. Cena prevoza z ladjico, ki je trajala ca 1h je bila 450php/7,50eur na osebo in za nacionalni park je še bilo potrebno plačat 250php/4,20eur na osebo. Izlet je trajal skupno 7h (od 6 do 13h), a od ogleda delfinom smo imeli samo ogled, ker delfinov ni bilo. Vkrcavanje na ladjico je bilo tokrat malce hitrejše, a ker še vseeno urca na Filipinih poteka malce bolj počasneje smo za ogled delfinov že bili prepozni, saj jih ob 8h ponavadi več ni možno videt na površju. Ker smo delfine videli že na več drugih krajih sveta nismo bili preveč razočarani in smo se veseli plavanja z želvami. Otok Balicasag ponuja eno točko ob koralnem grebenu, kjer si je možno skoraj vse dni v letu ogledat želve v naravnem okolju. Da to niso bile prazne obljube smo videli že takoj po 5 min, ko smo priveslali do njihovega koridorja. V vodi smo se zadržali ca 20 min in videli vsaj 5 želv, ki jih je bilo možno videt tudi iz čolna, tako da so imeli nekaj od tega tudi številni Kitajci, ki so z rešilnimi jopiči ostali v čolnu, saj jih večina ne zna plavat.  Sam otok Balicasag je zelo lep in ima tudi vrhunske plaže, a imajo na njem zelo strog režim in če nimaš spremstva sploh ne smeš v vodo...nasploh imajo Filipinci na določene stvari zelo čudne poglede in pravila in se teh tudi zelo strogo držijo. Na otoku je bila tudi zelo idilična "restavracija", beri baraka z roštiljem med palmami, kjer pa smo začuda dobili zelo okusen "Evropski" sendvič...cene nizke.       Drug otok, ki smo ga obiskali ta dan je pa bil otok malce bližje otoku Panglao in se je imenoval Virgin island. Ta kraj pa je ponovno eden izmed tistih, kjer si bi želel da se čas ustavi in žal so sek. na njem letele kot minute. Ta kraj je zelo težko opisat z besedami, zato prilagam malce več slik.       Na sipinih so domačini ponujali tudi lokalno ulovljeno hrano in zato ni manjkalo raznih čudnih morskih jedi. Morske ježke so kar lomili in notranjost si lahko pojedel kar surovo, morske kumare pa so ti skuhali.       HINAGDANAN CAVE Zadnji dan smo pa še v dopoldanskem času obiskali eno najbolj znanih jam na tem otoku. Kopanje v jami - 200php/3,30eur na osebo nam je bilo ta dan pisano na kožo, saj smo po dveh izletih z čolni bili že kar pošteno opečeni, tako da smo v jami z prijetno temp. vode, ki je povrhu še sladka zelo uživali. Ponovno smo dobili osebnega vodiča, ki nam je razkazal jamo in za nas naredil par lepih posnetkov. Za pot do jame in kasneje do Alone beach smo ponovno najeli taksista, ki nas je čakal pred jamo - 700php/11,60eur. Popoldan pa smo preživelo na Alona beach, kjer sta ženski počivali na plaži, jaz pa sem še šel "poslovit" od zares lepega koralnega grebena, ki ga je ponujala ta plaža.       PREMIK NA DRUG OTOK Otok Panglao smo zapustili ob 7:05 z Oceanjet trajektom. Vstat se je bilo ponovno potrebno ob 5h...taxi do trajekta je bil zastonj, trajekt za 2 urno vožno pa je imel ceno - 500php/8,30eur na osebo...karte smo pa lahko naročili kar v hotelu. Z trajektom smo se vrnili na tisto točko, kjer smo prišli na Filipine, torej mesto in otok Cebu. Iz pristaniščna do letališča smo potrebovali ponovno za 10km ca 1h vožnje - 600php/10eur, a tokrat ker smo imeli ob prihodu slabo izkušnjo, smo se na pot raje odpravili malce hitreje. Iz Cebuja do Caticlana smo z kar precej majhnim letalom leteli 50min - ca 300km - 45eur na osebo, drugače pa je to pot možno opravit tudi z ladjo z njihovim največjim morskim prevoznikom 2GO...pot pa traja 12h.    50min vožnja je potekala na višini 4000m, tako da smo lahko v miru opazovali otoke, ki smo jih preleteli. Pokrajina je kar precej hribovita, polna riževih polj in rek.    Pristali smo na letališču Caticlan, ki je tik ob otoku Boracay, pristajalna steza pa se začne in konča ob morju, tako da je moral pilot kar precej zavirat ko smo pristali.  Še prej pa smo naredili eden krog okoli našega bodočega otoka in tako smo si lahko z zraka dodobra ogledali naš otok.    Ponudnikov prevoza na letališču ne manjka, zato smo kar hitro našli prevoz do našega hotela, ki je vključeval trajekt in nato taxi po otoku - 800php/13,30eur. In ko smo že mislili, da smo še samo par minutk oddaljeni od hotela, smo za 7km razdaljo potrebovali 1h in 10min. Smo se pa začudili, da so na tem otoku začeli uporabljat električne taksije. Vožnja po nabito polnih cestah najrazličnejših vozil je včasih že potekala na meji znastvene fantastike, kako se kdo vključi v promet.  Pot od otoka Panglao na otok Boracay nas je vodila prvo z taxijem, nato z trajektom, nato z taxijem, letalom, taxijem trajektom in ponovno z taxijem in pot je trajala 12h.    BORACAY Otok Boracay je velik ca 7 *2km in je od otoka Panglao oddaljen ca 300km severno proti Manili. Kombinacija obiska teh dveh otokov je zelo pogosta med EU turisti. Otok Boracay je z razliko od otoka Panglao kar precej bolj gosto poseljen z hoteli in tudi gužva je bila na tem otoku dosti dosti večja. Leva stran otoka ponuja dolge fantastične plaže, na desni strani kjer tudi vedno piha in so tudi večji valovi pa je manj hotelov in manj atraktivnih plaž. Transport poteka po sredini otoka in ko smo pri prihodu na otok Boracay žal ca 1h trpeli v taksiju, smo šele videli v kakšno umazanijo smo prišli in nam je bilo prvo kar pošteno žal, da smo zapustili prejšnji otok. Ceste po sredini otoka so slabe, vsepovsod nekaj popravljajo, voda kar stoji na ulicah, smrdi, smeti vsepovsod, skratka ne ravno najlepši pogled. In ko smo po 12h končno prišli do našega hotela je sledil še večji šok, saj so nam dejali, da nimajo naše rezervacije in naša soba ni prosta. Po pol urnem prerekanju so nam ponudili neko nadomestno sobo, ki pa je bila z 40% popustom 60eur na noč dražja, kot tista ki smo jo imeli rezervirano. Razlog je bil kao, da ni bila veljavna kredita kartica, čeprav smo z isto kartico po istem postopku preživeli brez težav 8 dni na prejšnjem otoku. Kakorkoli sobo smo dobili in ker je bila tudi dražja, je bila tudi na top lokaciji in zato je bil pogled iz sobe že kar malce kičast. Če si se spotaknil iz sobe si priletel v bazen...malce dlje pa morje.  Sam hotel Microtel by Wyndham je bil vrhunski in na top destinaciji...dovolj oddaljen od "mestne" gužve ter dovolj blizu, da smo lahko tudi po plaži šli peš do centra (ca 20 min).  Drugače je pa imel hotel urejen tudi brezplačen taxi prevoz skoraj vsako uro v in iz centra otoka, vožnja pa je trajala od 10 do 25min, odvisno od gužve. Zajtrk smo imeli tako kot na prvem otoku vključen v ceno, a pozor na Filipinih dobite v družinskih sobah posteljo za otroka, ne pa zanj dodatne brisače in tudi zajtrk je potrebno posebej doplačat - 250php/4,20eur. Ne vem sicer če na Filipinih vedo kaj pomeni družinska soba, a vsaj meni pomeni to, da če imata partnerja otroka, da to pomeni, da smo v družini minimalno trije. Kakorkoli za tretjo dodatno brisačo smo lepo prosili na recepciji, zajtrke, ki pa so bili mimogrede zelo okusni pa smo doplačali 250php/4,20eur. Kot vedno prvi dan pustim ženo in otroka na plaži, sam pa raziskujem otok in iščem morebitne izlete. Prvo sem se podal peš po plaži do centra mesta/otoka in ob tem naletel na eno plažo lepšo kot drugo.                   Ob plaži pa eden hotel lepši od drugega.          Na plaži gradijo tudi velike skulpture iz peska in zvečer se lahko slikaš z njimi 50php/0,83eur.    Ker sem še bil malce razkurjen zaradi težave s sobo sem tudi v drugih hotelih preveril kako je z ponudbo, a moram priznat, da sem bil na koncu kar vesel, da so nam v našem hotelu še našli eno zadnjo sobo. 95% sob ob tej glavni plaži je bilo zasedenih, določene so bile veliko slabše in cena je bila kar občutno višja, v enem hotelu pa bi celo dobil prosto sobo, a le za 3 dni, nato pa se bi moral za 4 dni preselit v predsedniški apartma. Cena prve sobe je bila 36900php/615eur, predsedniškega apartmaja pa 80900php/1348eur...govorimo na noč, da se ne bomo narobe razumeli. Naša soba pa je imela z 40% popustom ceno 9000php/150eur. Da pa nebi zdaj kakšnega nahrbtnikarja prestrašil z visokimi cenami, pa lahko povem, da otoku obstaja veliko cenejših hotelov, sicer ne na glavni plaži in pa tudi veliko hostlov, kjer pa so cene primerne kraju (Aziji) v katerem dopustujete. Žal pa moram opozorit na veliko težavo, ki se pojavlja na tem otoku in jo povzročajo/povzročamo predvsem mi turisti ter mati narava. Turistov na tem otoku je občutno preveč in plaže, hoteli, ceste, restavracije ne sledijo več masovnemu turizmu in temu primerno se uničujejo naravne lepote tega izjemno lepega otoka. Drug še večji problem pa je morje, ki neprestano najeda plažo in močno oža otok. Na desni strani otoka, je tako morje že porušilo kar nekaj hiš, saj jim je spodjedlo temelje in odneslo plažo. Nekaj podobnega sem žal spoznal tudi pri našem hotelu. Ko smo hotel lansko leto rezervirali je še na sliki pred hotelom dolga in široka izredno lepa peščena plaža. Ko pa smo dejansko prišli do hotela pa plaže dolge ca 100 in široke vsaj 20m enostavno več ni bilo, kar nazorno kažejo spodnje slike. Če primerjam palmo s slik je nekdo odnesel vsaj 1m debelo plast mivke. slike, ko je plaža pred hotelom še bila     slike narejene ca 6 mesecev kasneje, ko smo bili dejansko na dopustu     Zgodbo s slik pa je potrdil tudi kolega, ki se je še lani na tej plažo sprehajal, letos pa ni mogel verjet z lastnimi očmi, kam je izginil ta velik kos plaže. Da je problem z otokom Boracay res velik je pričal tudi obisk Filipinskega ministra za okolje, ki si je ravno ob našem prihodu na otok ogledoval krizno stanje v centru mesta. Še preden pa sem prišel na ta otok, pa so me že na prejšnjem otoku Panglao opozorili na to veliko težavo in oblasti celo razmišljajo, da bo otok do nadaljnjega zaprli za vse turiste, ga prvo očistili in zavarovali pred najedanjem valov. Podobne težave imajo tudi na Tajskem in na Maldivih...žal je turizem vedno bolj razširjen in ljudje skozi leta vseeno pustimo svoj pečat na nekoč rajskih plažah. Za primerjavo lahko povem, da je bilo leta 2016 na Tajskem 30milj turistov, leta 2017 pa že 35milj. V nastajanju tega potopisa z dopusta 2018, pa sem dobil prvo novico, da so zaprli eno izmed najbolj znanih Tajskih plaž Maya bay in sedaj še novico, da so zaprli otok Boracay. Maya bay za dve leti, Boracay pa prvotno za 6 mesecev...žal in škoda. Lansko leto smo bili na Maya bay na tajskem in so leto dni zatem zaprli za vse turiste to plažo, letos pa mesec dni za našim obiskom še otok Boracay. Ko sem že pri tej pereči temi, še lahko povem, da je bil tudi koralni greben v morju zelo skromen in ko smo si plačali snorkljanje z ladjico malce stran od otoka je bil koralni greben sicer za odtenek lepši,a vsaj 5 krat slabši, kot smo ga imeli pred hotelom na prvem otoku. Zato se na tem otoku kjer je tudi občutno manj diving centrov nisem šel potapljat...cena potopa pa je bila malce višja kot na otoku Panglao - 1800php/30eur. Kljub vsemu pa je bila voda kristalno čista in tudi te top plaže so bile v nulo očiščene, čeprav je ob večernih urah, ko ležalnike zamenjajo mize, bendi in pijanščina na tej isti plaža prava norišnica. A pozor le nekje do 23h, nato pa se vse počasi umiri in sprazni do 24h in tistim ki še ni dovolj rajanja se umaknejo v dva do tri nočne klube, kjer pa si lahko daš duška in privoščiš pijačo do 4h zjutraj. V centru mesta je tudi zelo znan shoping center Dmal, kjer je polno stojnic in restavracij. Dmal ulica povezuje glavno cesto v mestu in glavno plažo in tudi na tej ulici je za varnost zelo dobro poskrbljeno, saj pri vhodu stojijo 3 varnostniki in te prečekirajo kot pri vstopu na letališče.       Center mesta ponuja poleg ogromno lokalnih ponudnikov hrane tudi Mcdonalds (700php/11,60eur za tri osebe) KFC ter tudi Starbucks.    Večerjali smo velikokrat kar v hotelski restavraciji Mamas Fish in za tri osebe smo ponavadi plačali med 1500 do 1800php/25 do 30eur.      Hrana na tem otoku je bila še dražja kot na prvem otoku, saj normalnega obroka pod 350php/5,80eur skoraj nisi dobil. Pijača pa je imela še vedno kar precej nizko ceno...bucket piva 6*0,33 - 350php/5,80eur.  Na ulicah pa ponujajo Filipinski "specialiteti" sušene ribe, kar v vrečki ter balot. Balot je kuhana jajčka v kateri se nahaja piščanšek tik preden se izvali.   Sem pa bil presenečen da sem na tem koncu sveta našel tudi pekarne, kar je zelo redko za Azijo. Hrana tukaj je zelo zdrava, porcije so manjše, kot v Evropi in zato tudi redko kje srečaš domačino z preveč kilogrami. Tudi sam ponavadi na takšnih potovanjih izgubim par kg in moram priznat, da nisem noben dan na dopustu lačen, tako da bi se še enkrat vprašal ali teza o dodajanjih pospešovalcev apetita v hrano v EU drži ali ne, saj v SLO z takšno hrano in predvsem manjšo količino sigurno ne bi preživel dneva. Ko smo prišli prvi dan na Boracay smo slučajno še ujeli poroko moje sorodnice Natke Geržina (Power Dancers), ki je omožila Zvoneta Tomaca (Kingstoni). Isti dan se je poročil tudi njen brat Darin z Katjo. Mi smo prispeli na otok malce bolj pozno, tako da smo ujeli le še torto.   In ko smo se nato naslednje dni družili in smo naredili skupinsko sliko s snežakom iz peska, je sliko pobral tudi nek rumeni tisk v SLO.    CRYSTAL COVE se je imenoval eden izmed dveh izletov, ki smo jih imeli na tem otoku.    Če smo vse dni dopusta na Filipinih izredno lepe vremenske razmere, smo si pa ta izlet organizirali ravno v največjem neurju. Izlet taxiboat - 3000php/50eur je ponujal poleg vožnje do tega otoka še dva snorkljanje na koralnih grebenih, a smo zaradi izredno visokih valov uspeli prit le do enega. A žal moram tudi povedat, da je bilo snorkljanje na kao koralnem grebenu na tem otoku vsaj 3 krat slabše, kot smo lahko snorkljali na koralnem grebenu pred našim hotelom na otoku Panglao. Vožnja na Crystal cove island pa je bila že na meji katastrofe, saj so bili valovi tako visoki, da parkrat nismo več videli morja in otoka pred sabo. Sicer vožnja na odprtem do otoka ni trajala več kot 20 min, a dovolj dolgo, da si jo bomo verjetno zapomnili za celo življenje. Otok Crytal cove je pa bil zelo lep in ni nam bilo žal, da smo vseeno vztrajali na viharni poti do njega. Otok ni naseljen in je kot nek nacionalni park lepo urejen z hiškami in potkami in na otoku sta tudi dve jami, v katerih se lahko tudi kopaš in plavaš na odprto morje.    Ta dan je visela rdeča zastava in zaradi močnih tokov in izredno visokih valov je bilo kopanje strogo prepovedano. Pot po celotni trasi otoka traja ca 1h, vstopnina na otok pa je 200php/3,30eur. Ta izlet je možno kombinirat tudi s sosednim Crocodil islandom ali pa še malce bližjim Magic islandom, kjer pa je možno skočit v morje tudi iz skakalnic visokih 10 in več metrov. Ob teh otokih so baje tudi lepi koralni grebeni, a si jih žal ta dan nismo smeli ogledat.       ZIPLINE Drug mini izlet na otoku Boracay je bil zipline - 800php/13,30eur, je potekal na desni strani otoka v zalivu hotela Fairways, ki je tudi eden izmed boljših hotelov na tem otoku. Ta zipline mi je bil nekako tudi malce lepši, kot prvi zipline na Filipinih, saj je bil malce počasnejši, razgled na zaliv pa fantastičen. Nazaj pa smo se peljali z cablecarjem. Zraven ziplina si je možno sposodit tudi štirikolesnike in se spustit po bregu z velikansko napihnjeno žogo.       Transport do centra mesta in City marketa, ki je bližje našega hotela je bil zastonj, od City marketa, pa smo se tokrat odločili da gremo peš do hotela in še malce pogledamo, kako živijo domačini izven fantastičnih plaž. Razlika je na žalost res ogromna in razlika ni vidna v km, ampak je bila samo par metrov stran od fantastičnih plaž in hotelov. Leva stran otoka ima res bajne plaže z vrhunskimi hoteli, desna stran otoka malce manj, na sredini pa živijo domačini in nekateri res v zelo veliki revščini in umazaniji.          Skupno za oba otoka pa lahko rečem (nekaj podobnega sem opazil že lani Tajski), da se je nacionalna obarvanost turistov zelo menjala. Še pred kakšnimi 2 ali 3 leti smo na podobnih dopustniških destinacijah opazili zelo pisano barvno turistov in po večini so še vedno prevladovali Evropejci. Na otoku Boracay in Panglao pa smo srečali od 10 turistov, 9 Kitajcev. Res smo si malce nerodno izbrali čas dopusta, saj je bilo v tem času ravno Kitajsko novo leto, a žal ker smo zaradi šoloobveznega otroka vezani na šolske počitnice, drugačen izbor terminov tako ali tako ni bil možen.  Moram priznat, da so bili Kitajci že kar malce moteči, so pa tudi zelo nemarni...ko jedo mizo pustijo, kot da so se prej tam krmili pujseki...so pa zelo vljudni in neproblematični, če jih na kakšno nepravilnost opomniš...enostavno ne vidijo kaj delajo narobe in to ne delajo, ker bi tako hoteli. Čisto nasprotje, pa so Rusi, ki pa mislijo, da so osvojili svet in se tako tudi obnašajo in bog nedaj da jim to omeniš, saj pride hitro do pretepa. Morda delam komu iz tej koncev sveta krivico pri svojem opisu in verjamem da niso vsi isti, a žal sem si ustvaril takšno mnenje glede na zadnjih 5 dopustov izven EU in ob prisotnosti raznih turistov. Kot drugo lahko izpostavim tudi malce nenavaden način vožnje na Filipinih, no vsaj na teh 5 otokih, ki smo jih obiskali. Vozniki se med seboj nonstop opozarjajo z hupanje na trobljo in to res za vsak avto, ki ga prehitijo, za vsak avto, ki se vključuje v promet ter prav tako za vsakega pešča, ki je ob cesti. Moram priznat, da to vsaj v kakšnem počasnem gibanju na cesti niti ni tako slaba ideja in parkrat sem se tudi sam umaknil, ko mi je kdo potrobil, prej pa vozila za mano nisem videl. Tudi vključevanje v promet v prometnih zamaških, ki jih je tukaj mimogrede ogromno je zelo pogumno dejanje za tistega, ki se vključuje v promet...so pa tisti, ki ga spuščajo v glavni tok prometa tudi zelo uvidevni in se ne razburjajo z hupanjem, tako kot je to opazno pri nas. V obeh hotelih smo imeli v sobah lcd-je, a tv-ja v tako eksotičnih krajih ponavadi ne vklopimo, saj je biti greh v sobi in gledat tv. Kolikor sem uspel videt neke izbire programom tako ali tako ni bilo, imajo pa še vedno anologni signal, zato je slika nenavadno slaba za SLO razmere, kjer imamo že vsi digitalni signal, če pa še pri nas gledamo HD programe na oled tehnoligiji, pa smo glede tega tako ali tako svetlobna leta pred njimi. 7 nočitev na tem otoku je bilo torej bolj namenjenemu lenarjenju na plaži in druženju z prijatelji, a vsak lepa zgodba se enkrat konča in tako smo tudi mi morali zapustit ta otok in se podat še za 2 dni v vele mesto Kuala Lumpur. Težave so se začele že z urejanjem prevoza v hotelu, saj nam niso hoteli uredit prevoza, dokler jim nisem podal vseh informacij o našem letu, čeprav sem jim parkrat rekel, da nam naj samo do letališča prevoz uredijo in prevoz smo seveda morali tudi plačat - 800php/13,30eur. Glede določenih pravil imajo na Filipinih zelo čudne poglede in pravila. Prevoz je zajemal taxi prevoz do pristanišča - 7km ca 1h, trajekt - 1km ca 15min, avtobus 60km, ca 1,5h in vse to je potekalo dokaj gladko in tudi prevoz v celoti je bil smešno poceni. 60km smo opravili po celini otoka Panay in pokrajina se ni nič kaj dosti razlikovala od ostalih otokov. Riževa polja in palme kam si pogledal, dokaj revne hiše v manjših mestih, pa zelo lepo urejeni vrtci in šole. Ko pa smo prehitevala eden manjši kombi in sem slučajno naredil fotko, pa je nastala zelo zanimiva slika, saj je voznik na strehi avta prevažal kozo.    Vožnja je bila dokaj mirna in tudi avtobus je bil zelo kvaliteten. Močno pa se je nato zalomilo na mednarodnem letališču Kalibo. Ne vem sicer zakaj ima to letališče naziv mednarodno letališče, saj je letališka stavba velika kot rokometno igrišče in ko smo oddali kovčke, so nas zaradi prevelike gužve v letališki stavbi napotili iz stavbe in vanjo smo se lahko vrnili le 1h pred letom. Ko smo se vrnili, smo morali ponovno čakat v vrsti, kjer so čakali tudi vsi z kovčki in ko sem šel vprašat varnostnika, če moramo tudi mi brez kovčkov, ko že imamo karte tudi čakat je rekel no rush. Po 30min, ko smo se prestavili v 50m koloni le za kašnih par metrov...pri vhodu je bila le ena kontrola in eden trak za kontrolo prtljage, je prišel varnostnik po nas in nas preko vrste spravil v stavbo, saj bilo le še ca 30min do vzleta letala. Nato pa nov šok, saj bi moral plačat 700php/11,60eur na osebo turistične Filipinske takse. Šok pa ni bil zaradi zneska, ampak zato ker več nisem imel Filipinskih pesotov, ki smo jih zaradi tega ker smo zapuščali Filipine, še kakšno urco prej na "silo" zapravljali v trgovinicah s spominki ob letališču, z euri pa na letališču ni bilo možno plačat. Zato sem moral letališko stavbo ponovno zapustit in si ob letališču poiskat menjalnico in nato sem se moral ponovno postavit v vrsto pred letališko stavbo, ki je bilo vedno daljša. Ker je bilo do vzleta letala še manj kot 30min sem se ponovno nekak z razumnim varnostnikom zmenil, da sem na stranska vrata prišel v stavbo, a je in mene in varnostnika glavna varnostnica na glavnem hodu oba poslal iz stavbe, a ker sem jaz vrgel mojo torbico na tekoči trak za rentgen in je že bil v napravi, me je nekako spustila v stavbo, sicer bi moral čakat vsaj kakšno uro. Ko sem plačal izhodno takso pa smo se lahko vsi trije postavili v vrsto za letalo, a to vrsta ni bila. To je bila gruča ljudi, 99% Kitajcev, ki smo bili boj za preživetje, se tiščali ko begunci v mali stavbi brez klime, brez nadzora in vodenja, ampak po načelu, kdo se uspe bolje gužvat, ta pride prej na letalo. Šele zadnjih par metrov so imeli narejeno kačo, tako da si lahko normalno čakal na svojo letalo, ki je po planu že odletelo pred 45min, saj prej nismo prišli do kontrole.    Bili so vsaj toliko uvidevni, da so nas počakali, da nismo zamudili leta v Kuala Lumpur. Doživetje, ki ga res ne bi rad več ponovil. 4h let z Air Asia v Kuala Lumpur - 82eur/osebo je minil mirno in prav srečen sem bil, da sem imel svoj sedež in se nisem več naslanjal na kakšnega Kitajca, čeprav sem bil celi zažvekan od stresa in vročine. Hrane in pijače na tem kratkem letu nismo imeli, pijačo si je bilo možno kupit, a so tudi tukaj cene zelo nizke...coca cola in vsi sadi napitki so imeli ceno 1eur.  Pred Kuala Lumporjem smo še videli kar precej atraktivno rožo, ki je bila narejena iz hišk na vodi. Tik pred prihodom v Kuala Lumpur se pa je v mestu razbesnelo neurje, a je že počasi zapuščalo mesto v smeri morja.    KUALA LUMPUR je glavno mesto Malezije in ponuja najcenejše hotele 4 in 5 zvezdic na svetu. Naš hotel Sheraton je imel 5 zvezdic in je bil lociran v centru mesta in zanj smo odšteli manjši znesek, kot za hotel na otoku Boracay. 100eur za tri osebe za nočenje z zajtrkom je res zelo nizek znesek za tak vrhuski hotel. Hotel je bil res noro dober in je imel 38 nadstropij, mi pa smo bili nastanjeni v 25 nadstropju.             Za prevoz iz letališča do hotela, ki je oddaljeno 65km pa smo plačali 150myr/33eur. Iz naše sobe hotela smo imeli tudi pogled na eno izmed dveh največjih znamenitosti v Kuala Lumpurju in to je KL Tower, druga pa je Petronas Twin Towers. V hotelu smo bili sicer samo pozno zvečer in ponoči, ko smo prespali ter zjutraj na zajtrku, ostali del dneva pa smo se potepali po mestu. V hotelu smo imeli samo zajtrk, ki je bil vključen že v osnovno ceno, drugače pa smo jedli kar v mestu, oziroma tam kjer smo bili na kašnem izletu. Hrana podobna Mcdonaldsu je bila na "ulici" zelo okusna in kar dokaj poceni od 3 do 6eur, pijača v China Town-u je pa bila pod 1eur. Pijačo so vozli z vozički kar z stiroporastih škatlah, v katerem je bil led in ponudba je bila ogromno (coca cola, redbull, razni fantastični sokovi) Edino kar smo pili v hotelu, je bilo pivo v poznih večernih urah, ko sva si z ženo po celodnevnem potepanju v hotelskem baru z živo glasbo in v romantičnem vzdušju privoščila 4dc piva, a je bila cena malce manj romantična in sicer 10eur. Izlete, oziroma atrakcije mesta smo si malce nagledali že doma, tako da smo si lažje naredili plan, saj smo bili v Kuala Lumpurju le 2 dni. Vreme je v Kuala Lumpurju skozi vso leto zelo stabilno, nimajo deževnega obdobja, zna pa se kdaj pa kdaj pošteno ulit, a dež traja le kratek čas.  KL TOWER Prvi ogled je bil KL Tower, ki je visok 450m. Cena vstopnine 110myr/24,50eur in cena je vključevala tudi upside/down hišo, ki je tik ob KL Towru. In za to ceno smo lahko obiskali tudi zgornjo open desk (malce nižja, zaprta je cenejša), kjer je v ceno vključen tudi vhod v dva sky boksa, kjer se ti kar precej zamegli pred očmi, ko pod nogami zagledaš praznino dolgo 450m. Pogled z vrha stolpa je edinstven, vstop v sky boks pa predvsem za tiste, ki jih ni strah višine adrenalinski.    pogled z vrha       Na vrhu sta dva sky boksa, z dvigalom smo se do vrha vozili točno 1 min, gužve pa ta dan ni bilo.       KL Tower so začeli gradit v letu 1984 in ga končali leta 1996. Nato smo obiskali upside/down hiši, ki pa ni bila tako atraktivna, kot npr. ista hiša v Bangkoku.    Taksiji so v Kuala Lumpurju kar precej poceni, za vožnjo od KL Towra, do China Towna, ca 5km smo plačali 20myr/4,50eur. CHINA TOWN China Town v takšnih velikih mestih spada med must see kraje in dogodke, saj se na tem shopping kraju veliko dogaja. Prodajajo vse živo, cene zelo ugodne in določena oprema, oblačila so tudi kar kvalitetne. Adidaske za 18eur, top majčke priznanih znamk že od 5eur dalje, prodajajo pa tudi original copy ure, torbice, pase,... Vsepovsod tudi nekaj pečejo, veliko stvari sploh nisem poznal, na veliko začudenje pa so pekli celo kostanje. 2 urno gužvanje je bilo na tem prostoru vsaj za mene več kot dovolj.    China Town ne slovi ravno kot najbolj čisto mesto, na ulici imajo pa zelo nenavaden znak in pravilo.  5 min stran pa je tudi Central Market, ki je tudi zelo znano nakupovalno središče.  I-CITY je zabaviščni park ca 60km oddaljen od centra mesta in taksist, ki smo si najeli kar na ulici, je bil tako prijazen, da nam je predlagal, da nas prvo zapelje na eno mesto, kjer bomo kupili cenejše karte za ta zabaviščni park. Nato smo se z njim tudi dogovorili, da nas bo v zabaviščen parku počakal in nas peljal nazaj do hotela. Z nami je bil ca 7ur, za 60km razdaljo smo tja potrebovali ca 1,5h, ker je bila gužva, v zabaviščnem parku nas je čakal 4,5ure in za to smo plačali le 250myr/55eur. Ker smo z zabaviščnega parka zamujali vsaj 1h, smo mislili, da bo na nas jezen, a nas je pričakal z nasmeškom in celo predlagal, da se jutri ponovno vidimo in da nas še eden dan vozi po mestu. Kapo dol taksistu iz Pakistana. Zabaviščni park I-City ponuja v osnovni ceni 146myr/32eur 7 različnih atrakcij.  Prvo smo obiskali ledeno kraljestvo, kjer smo dobili bunde in so nas napotili v veliko halo, kjer so bile ledene skulpture, sneg na tleh in ob koncu je še pihal sibirski veter. Ker smo bili kar v japonkah in kratkih hlačah smo predvsem iskali izhod iz te dvorane, smo pa dobili po 18 dneh spet občutek, kako ste terpeli prijatelji v SLO, ko smo bili odsotni, saj so temp. feb.2018 spustile tudi do -20C.       Druga atrakcija je bila 5D kino, smo že bili v boljših in tudi v kar precej slabših. Tretja atrakcija je bila hiša strahov, ne omembe vredna.    Nato smo si obiskali neko space house, ki bi jo tudi lahko izpustili.    Peta atrakcija je bila 3D art museum, kjer smo naredili par zelo atraktivnih posnetkov, obiska vredna hiša.          Šesta atrakcija je bila red carpet hiša, ki je bila dejansko hiša voščenih lutk. Par zvezdnikov je bilo tako vrhunsko izdelanih, da sem moral res prav pogledal ali diha ali ne, saj so bili res kot pravi.          Par pa je bilo takšnih, da se moral na napis pogledat, koga to "strašilo" sploh predstavlja. Ste jih sploh prepoznali (Angelina Jolie, Brad Pitt ter Britney Spears)    V Bangkoku je bila hiša voščenih lutk 5 krat boljša. Za konec smo si pa ogledali daleč najbolj atraktivno atrakcijo in sicer City of Digital lights. Mogoče nam je bila ta atrakcija tudi najbolj všeč, zato ker tega še nismo nikjer po svetu videli. Miljarda luč po drevesih pričara res noro vzdušje, čeprav slike ne prikazujejo tega kar je to tam možno videt v živo.                7 atrakcij in večerja v KFC-ju vzame najmanj 4h in še to smo iz atrakcije do atrakcije kar zelo hiteli. Taksist, kot že rečeno nas je kljub kar debeli uri zamude čakal na parkirišču in za drug dan smo se kar dogovorili, da pride po zajtrku po nas pred hotel. BATA CAVES IN SLAPOVI Tega se je taksist tudi do minute točno držal in nas peljal ca 25km iz Kuala Lumpurja do nekih slapov, izlet pa nam je kar on predlagal. Do slapov smo imeli ca 10min hoje malce v breg, družbo na nam je delalo vedno več opic. Do pol poti sem jih že naštel 100, dalje pa več nisem štel in bližje kot smo bili slapovom, več jih je bilo in večjo zgago so delale. Slapov je bilo več različnih in bilo so kar zelo atraktivni, a pozornost na lepote slapov so nam kradle opice s svojimi opičjim obnašanjem. Ko so se ljudje kopali pod slapovi, so jim opice odpirale nahrbtnike in kradle vse kar so uspele dobit iz nahrbtnika. Dogajanje ni bilo nič opičje smešno, saj je spomin na lanski Tajski ugriz opice, ki je zasadila svoje čekane v mojo nogo še zelo živ in tako se tega izleta bolj kot na slapove spominjam na izogibanje bližnjega srečanja z opicami. Pot v dolino je bila zelo podobna, opice, kam si pogledal in na parkirišču je bilo tudi ob skuterjih in avtih ogromno opic. Pri izhodu smo še naredili par slik z raznimi atraktivnimi ptiči in kačo, slika pa je potrebno odšteti 20myr/4,50eur. Malce stran od slapov v smeri centra mesta smo si ta dan še ogledali največji Hindujski tempelj izven Indije. Pred templjem stoji skoraj 43m visok kip Murugan, do jam pa vodi 272 stopnic. V jami, ki je ponekod visoka ali globoka tudi 100m je svetišče, ves objekt je pa tempelj, zato morajo imet ženske pokrite ramena ter kolena. Oblačila za izposodit se dobijo kar pred vhodom v tempelj, vstopnine ni. Tudi v tem templju so bile na vsakem koraku opice.          PETRONAS TWIN TOWERS Pot nas je nato vodila do najbolj znanega shopping centra Surie, kjer smo si prvo ogledali vrhunsko urejen akvarij - 84myr/18,60eur, nato pa šli še v hišo eksperimentov, kjer smo se zadržali ca 2h.             Hiša eksperimentov je bila zelo dobro urejena, a ker je bil naš otrok star že skoraj 12 let, ji večina stvari ni bila več tako zanimiva. Bolj zanimava ali primerna je tale hiša eksperimentov za otroke stare med 6 in 10let. No nekaj zanimivega smo pa našli tudi mi odrasli. -komora, ki je simulirala orkan z hitrostjo vetra z 214km/h -senzor oddajanje temp. lastnega telesa -sedež kjer uprizori 3 različne stopnje potresa -formula simulator...itd.    Nato smo se še malce sprehodili po trgovinah, kjer pa žal ni možen nakup za vsak žep, saj imajo cene zelo zasoljene.   Zvečer smo še pa pred Surio in pred drugo največjo znamenitostjo v Kuala Lumpurju Petronas Twin Towers počakali da se stemni in uživali v norih pogledih na dvojčka ter vodno svetlobno igro v jezeru pred znamenitima dvojčkoma. Na dvojčka se nismo povzpeli, saj dnevno spustijo v stavbo le 1500 ljudi in za karte potrebno čakati več dni, oziroma jih je potrebno prej rezervirat preko spleta, vstopnina pa je 30myr/6,60eur Petronas stolpa sta velika 452m in sta bila med letoma 1998 in 2004 največja nebotičnika na svetu.       Ker se vse lepo enkrat konča, smo se morali počasi vrnili v hotel, kjer so bili kljub temu, da smo se morali že ob 11h izpisali iz hotela, tako prijazni, da so nam čuvali naše kovčke in so nam dovolili da smo se lahko še preoblekli. Nato pa nas je že čakal taksi, ki smo ga že dopoldan rezerviral za dobro uro dolgo pot do letališča. Kuala Lumpur ima tudi eno izmed najbolj oddaljenih letališč od centra mesta, ca 65km. Ca 5km pred letališčem pa se nahaja zelo velik in cenovno ugoden Outlet priznanih znamk, tako da v kolikor potujete iz Kuala Lumpurja nekje do 22h še lahko prej obiščete ta shopping center. Od in do letališča vozi tudi brezplačni avtobus. Mi si tega nismo mogli privoščit, saj smo leteli šele ob 1:10 ponoči in ko smo se bližali letališču je bil outlet že zaprt...informacije smo pa dobili od zelo prijaznega taksista iz Irana, ki nam je dal mimogrede tudi izredno dober namig za morebitno naslednjo dopustniško destinacijo. Ko smo že mislili, da smo že počasi z eno nogo doma, pa na letališču nov šok in sicer smo z težo prtljage presegli 5,5kg, kar je pomenilo 269eur. Težava je nastala v tem, da smo imeli dovoljeno težo pri prihodu na Filipine 30kg in ker smo do zdaj imeli povratni let pri isti letalski družbi vedno isto težo, si nisem pogledal in niti misli, da bo za povratni let dovoljena teža za 10 kg nižja. Par lepih pogledov in nežnih razlaganj kako za to nismo vedeli je čudežno pomagalo, da nam je gospa na šalterju pogledale skozi prste in dodatne teže nismo rabili plačati. Emirates in delovka pri oddaji prtljage pohvalno. Če povzamem 20 dnevni dopust, lahko rečem, da smo preživeli res izredno lep dopust na krajih in plažah, ki jih drugače vidimo samo v filmih in ker na Filipinih obstaja še veliko drugih lepih plaž, krajev in otokov, bi se še kdaj v prihodnosti vrnil na ta otok. Tudi razne težavice z prevozi, hoteli in premiki od otoka do otoka smo nekako vzeli v zakup, saj sem mnenja, da če se že podamo na tako dolgo pot (12000km), potem se mi zdi nesmiselno ostat le na enem kraju in le ležat na plaži. Kraji so tako lepi, da jih enostavno moraš raziskat in se premikat od kraja do kraja. To pa žal tudi za sabo potegne malce stresa in za premike je potrebno predvsem veliko strpnosti, saj organizacija in prevozi v tem delu sveta potekajo malce drugače kot v Evropi. V kolikor pa kdo želi z družino prvič dopustovat izven SLO ali Hrvaške in se podat na tako dolgo pot, potem pa mu raje svetujem, da ostane le na eni destinaciji, še posebej če so otroci mlajši. Tudi z vremenom smo imeli tokrat velike sreče pri izbiri termina dopusta. Na Filipinih prijetnih 30 do 35C, v SLO pa ogromno snega in tudi do -20C.    Spodaj še objavljam par cenikov hrane: cenik hrane in pijače hotel Cebu   cenik hrane in pijače hotel Flashing Meadows, otok Panglao   cenik hrane in pijače otok Boracay       cenik hrane in pijače I-city ter China Town Kuala Lumpur   In še na kratko o Filipinih: KOMARJE skoraj nisem opazil, prvi dopust v tople kraje, kjer je bila ta gamat nemoteča. PODNEBJE, klima zelo prijetna, prvi dopust v tople kraje, da je me je eden večer celo malce hladilo v kratkih rokavih. Obisk Filipinov je priporočljiv od dec in do maja, ko je tam najbolj prijetna klima in najmanj dežja. Načeloma je pa skozi vso leto čez dan nekje do 35C in ponoči se redko kdaj spusti pod 25C. ZAŠČITA na otok ne it brez kreme za sončenje, čevlji za vodo niso nujno potrebni OBLAČILA z dolgimi rokavi lahko pustite v kovčku, prav tako visoke petke. Pri obisku templjev in njihovih znamenitosti je pa zaželeno imet krila čez koleno in pokrita ramena. HRANA, pijača in nasploh življenje je na Filipinih še vedno ceneje, kot v EU, a Azija postaja iz leto v leto vse dražja. Njihova hrana temelji predvsem na rižu in kakšnih testeninah ter v zelenjavi pripravljeni v voku, hrana je lahka in zelo okusna, a zna biti tudi zelo pekoča. Pijače in prevozi so še vedno zelo poceni, hrana pa že ima malce višjo ceno. VODA je ekstremno čista, a ima malce nižjo temp. kot ostale Azijske destinacije ("le" od 27 do 30C) Filipini ponujajo ogromno eksotičnih otokov ter sanjskih plaž. VARNOST je na zelo visoki ravni tudi v ne ravno glavnih ulicah, a kjer so velike gužve se vedno lahko najde kakšen žepar, zato bodite pozorni na svojo lastnino. LJUDJE domačini so ekstremno prijazni in tako prijaznih ljudi še nisem srečal nikjer na svetu. Skoraj vsi govorijo Angleško. CEPLJENJE za turistične otoke ni potrebno, za oskrbo morebitnih poškodb je tudi na otokih dobro poskrbljeno, a je zelo zaželeno, da ste primerno zavarovani (Coris, Dan,...), saj lahko nastanejo kar veliki stroški. VIZA za krajši obisk (dopust) Filipinov ni potrebna. DENARNA ENOTA je Peso in za 100eur si dobil 6200 pesotov (feb. 2018) ČASOVNI PAS Filipinci so 7ur pred nami. GLAVNO MESTO je Manila. Slike z potopov!                                                               |
ENOVICE - želim se prijaviti na prejemanje novic spletne strani akvarij.com
| ©2012 www.akvarij.com servis, prodaja in vzdrževanje akvarijev ter ribnikov | Vse pravice pridržane. Kontakt: 041 697 116 [Robert Leitinger], e-pošta: info@akvarij.com Smo: 26.4.2024, 9:18:25 | obiskovalec številka: 6812022 | Izdelava spletne strani in gostovanje www.sloHost.net |
 |