|
|||||||||||||||
|
|
TAJSKA, otok Phi Phi Don - nekaj koristnih informacij. Kraljevina Tajska je južnoazijska država, ki je poznana tudi po imenu Siam. Takšno uradno ime je imela namreč do leta 1949. Približno pol milijona kvadratnih kilometrov veliko državo naseljuje okoli 65 milijonov prebivalcev. Na severu in severozahodu meji na Burmo, na severovzhodu na Laos, na jugovzhodu na Kambodžo in na jugu na Malezijo. Tajska velja za eno bolj varnih južnoazijskih država, ki je zelo raznolika, najpogosteje jo delimo na severni gorati del z bujnimi gozdovi, ter južni obmorski del s čudovitimi plažami in otoki. Tajska je raj za študente in tudi avanturiste v poznih letih z nahrbtniki, saj so prevozi, prenočišča in hrana zelo poceni. Kar pa ne pomeni, da družine z otroci tam niso zaželeni, ravno nasprotno, saj obalne plaže, ki so neskočne ponujajo tudi veliko malce bolj prestižnih in otrokom prijaznim hotelov. Naša pot je poteka preko Zagreba in Dohe, zatem do Bangkoka in nato še z tretjim letalom do Krabija.    Avto smo parkirali 5 min stran od letališča v Zagrebu - Dream parking, saj je cena parkiranja za 17 dni neprimerno cenejša (malo manj kot 100eur), kot da bi avto parkirali na letališču. Kovčke si pred poletom vedno zavijemo na letališču pred odhodom tja (Zagreb - 10eur) in nazaj (Krabi, Tajska - 5eur), saj smo že imeli veliko slabih izkušenj z prtljago, ko kovčki niso bili poviti. Leteli smo z letalsko družbo Qatar in vse je bilo vrhunsko. Letalo iz Dohe do Bangkoka in obratno je sprejelo kar 500 ljudi, v eni vrsti je bilo kar 10 sedežev.  sončni vzhod v Bangkoku (pogled z letala)  Krabi Tajska    Nato smo si najeli taksi, ki nas je zapeljal do pristanišča, nato pa smo se peljali še ca 1 uro in 45min z velikim in kar precej hitrim trajektom do našega otoka Phi Phi Dona. Da so Tajci res prijazni in iznajdljivi ljudje lahko povem tudi sam z izkušnjo. Ko smo sedeli v enem kafiču v Krabiju in sem samo vprašal natakarja, če je kje v bližini menjalnica, mi je ponudil prevoz s skuterjem in me je peljal do prve menjalnice. No prva in in prve 4 so bile zaprte, tako da sem denar uspel menjat šele v 5 menjalnici. Tajske bahte je možno menjat le na Tajskem, v Evropi žal ne in tudi če vam jih kaj ostane, ko se vrnete v Evropo vam bodo ostali za spomin, saj jih tudi nikjer v Evropi ni možno vrnit nazaj v eure. Še na Tajskem bodite pozorni, da če želite menjat bahte nazaj v eure morate imet potrdilo, da ste denar menjali prej v kakšni menjalnici na Tajskem. So pa menjalnice skoraj povsod, tudi na otoku jih je bilo ogromno. Povezave med otoke si je možno ogledat na: https://www.phuketferry.com/ JATA MORSKIH PSOV    Letalske karte smo pa rezervirali na: https://www.momondo.at Dobre povezave se pa najdejo tudi na: www.skyscanner.net    Tudi hotele smo si tokrat prvič rezervirali kar sami preko spodnje spletne strani: https://www.booking.com Rezervacija preko bookinga je bila enostavna, izbira hotelov ogromna, plačilo pa se izvede šele ob nastanitvi v hotel. Večina rezervacij je brezplačna in ker smo kar nekajkrat spreminjali našo lokacijo bivanja mora povedat, da je načeloma vse štimalo, celo po nas so prišli v pristanišče in nas odpeljali v hotel. Cena je bila sicer za ca 60eur dražja, kot pa če bi si poiskali hotel ob prihodu, a ker nas je bilo 5, smo bili bolj pomirjeni, da je bila rezervacija opravljena že v SLO in vsaj vedeli smo kam gremo. Pot od doma do hotela je trajala 27ur in moram priznat, da je zaradi raznolikosti transportnih vozil kar hitro minila in tudi leti so bili tako nastavljeni, da smo zelo malo čakali na letališčih. Naš cilj je bil otok Phi Phi Don, ki je velik ca 7 * 3 km in oddaljen od Krabija ca 35km in ca 40km od Phuketa. Oba kraja se ob dobri vidljivosti tudi vidita iz otoka.    Otok spada v provinco Krabi in v sklopu tega otoka je še v bližini več manjših otokov. Phi Phi Leh, KoH Bida, Koh Yung Moskito in Koh Mai Pai Bamboo) Z taxiboati je možno obiskat prav vse, saj so vsi zelo blizu. Na otoku Phi Phi Don je več različnih plaž in ena je lepša od druge.  Zahodni del otoka ni naseljen, saj je zelo hribovit, ostali deli otoka so pa več ali manj naseljeni. Center mesta je tam kjer je pristanišče in center ponuja tudi vse kar turist potrebuje. shoping, hrana, bolnica, zabava,...) Otok je postal zelo poznan, ko so na bližnjem otoku Phi Phi Leh leta 2000 snemali film obala z Leonardijem Dicaprijem v glavni vlogi. Žal se tudi ta otok ni izognil cunamija (26.12.2004), ki je otok zaprl za ca 1 leto. 3m val z južne strani in 6,5m val s severne strani je uničil večina hotelov na otoku in vzel tudi 850 življen (1200 jih jepa še vedno pogrešanih) Zdaj imajo na otoku urejen alarmni sistem in na vseh koncih označene evakuacijske poti.  Na otoku živi od 2000 do 3000 domačinov, ki so 80% muslimani in na otoku je stalno ca 10000 turistov. Najbolj stabilno vreme za obisk tega otoka je od decembra do aprila. Po prihodu na otok Phi Phi Don nas je v pristanišču pričakal nekdo iz hotela in ko sem ga vprašal, če ima avto za prevoz kovčkov, se je samo zasmejal in dejal I am a car.    Kovčke je natovoril na voziček na dveh kolesih in jih ročno odpeljal do hotela. Na otoku ni avtomobilov, tako da vse stvari transportirajo z temi vozički po kar lično urejeni potki, ki povezuje vse bližnje hotele z centrom mesta.    Mi smo bili nastanjeni v hotelu Andaman beach resot, ki je bil oddaljen ca 500m od pristanišča v zalivu Ton Sai Bay.    Hotel je bil dovolj daleč od mestnega vrveža in nočnega dogajanja na plažah in dovolj blizu, da smo imeli vse pri roki. Ulice polne restavracij, stojnic, trgovinic,...so se začele že takoj ob našem hotelu in sprehod do mesta definitivno ni bil dolgočasen. Januar 2017 je bil v SLO zelo mrzel in mraz je trajal ves mesec, zato nam je ekstremna vročina prvih par dni še ustrezala, da smo si malce pogreli kosti, a smo se vročine kar hitro naveličali. Ob prvem obisku Tajske smo bili nastanjeni sicer ca 300km (otok Koh Tao in Koh Samui) bolj severno in v istem letnem obdobju, a je bila klima dosti bolj prijetna, saj se je dalo vročino lažje prenašat. No je pa res, da prvi teden skoraj nismo videli oblaka in tudi hotel je bil tik ob plaži, medtem ko smo imeli drug hotel malce bolj v "džungli" in tudi oblakov z kakšnimi 10 min nalivi čez dan je bilo kar precej več, tako da je bila klima drug teden dopusta malce bolj prijetna. Voda je imela od 29 do 33C, na globini 27m je imela 28C, a te temp. niso bile moteče. Vreme je v tem delu leta kar stabilno, a hitro pride kakšna nevihta, ki v celoti stemni nebo in se ulije kot iz škafa za 10 min, nato pa je ponovno sončno in zelo vroče. Eden dan se nam je zgodilo, da smo šli iz hotela po sončnem vremenu, nato smo hodili ca 10 min do taxiboata in se je utrgal oblak in ko smo se po močnem nalivu ca 10 min vozili do naše plaže, je tam že bilo sončno brez oblaka.       Hotel smo imeli soliden, mi trije z ženo in hčerjo smo imeli svojo hiško z tremi ležišči, druga hčer z fantom pa sobo v hotelskem kompleksu.    Ob hotelu je bil tudi bazen, za nas, ki smo morski avanturisti sicer nezanimiv, a je bilo na ležalnikih, ki so bili mimogrede zastonj, kar veliko gostov.  Plaža ob hotelu je bila sicer lepa na pogled, a katastrofalna za kopanje. Delček plaže, ki je ograjen za kopalce je ob jutranjih urah še koliko toliko znosen, ko pa se nato po 12h prične oseka pa kopanje skoraj ni več možno, oziroma, ko je bila oseka zelo močna, na mestu, kjer je bilo predvideno za kopanje, sploh ni bilo več vode.       Kopanje izven ograjenega območja pa je smrtno nevarno, saj je na vodi ogromno čolnov, taxijev in gliserjev, ki pa ne pazijo ravno na kopalce. Mivka je ob hotelski plaži sicer zelo lepa, a so na žalost v vodi bile tudi skale, kar je že kar prvi dan občutila naša ta mala in si kar precej hudo razklala nogo. Odprte rane na Tajski, kjer higiena ni ravno na prvem mestu pa niso najbolj zaželena in lahko kar hitro pride do kakšnega hujšega vnetja. Na tej plaži se nato več nismo kopali.    Če nismo šli na kakšen izlet ali potop smo šli peš (ca 10min) do bližnjih zalivčkov, ki so bili še bolj oddaljeni od mesta in tam se je dalo lepše kopat in tudi zalivčki so bili bolj v naravi z le kakšno utico, kjer so prodajali izvrstne šejke.    Pot do teh zalivčkov je vodila tudi po džungli in ob potki si lahko srečal kakšno atraktivno divjo živalco.             Ker smo se nato vsak dan premikali še dlje in je bila potka vedno daljša, smo se nato do zadnje plaže raje prevažali kar z taxiboatom, ki jih je na tem otoku polno. Za ca 10min vožnjo za taxijem smo plačali 100bahtov (2,7eur), za večerno vožnjo je pa potrebno še doplačat 50bahtov (1,3eur) Taxi boat se imenuje long boat in ima za plitko vodo značilni motor, ki se dviguje, da lahko plove med koralnim grebenom in v plitki vodi.    Drugo zelo pogosto transportno sredstvo na tem otoku so pa gliserji, a ti so se uporabljali za daljše razdalje in za večje skupine in so bili načeloma tudi malce dražji, kot long boati.    Naša hotelska hišica je ponujala tudi teraso z pogledom na morje, a bi lahko bila terasa malce večja, free internet je delal kar zelo dobro, postelje so bile kar na nivoju, tv je imel le par njihovih programov, le pri kopalnici bi lahko malce bolj razmišljali na varnost.  V ceno hotela je bil vštet tudi zajtrk, ki je bil za Tajske razmere kar dober in bogat, še lepše je pa bilo zajtrkov v hotelski restavraciji tik ob plaži ob pogledu na morje ter otok Phi Phi Leh.   Ostale obroke smo si poiskali sami kar v bližnjih restavracijah ali kar na ulici. Po 8 dneh smo se preselili v drug hotel, ki ni bil tik ob plaži, ampak je bil lociran malce bolj v hribih in "džungli" otoka.    Naši dnevi so potekali tako, da smo zjutraj ujel zajtrk v hotelu (od 7 do 10h), nato smo spakirali in se z taxijem podali na kakšen izlet ali bližnje plaže. Z plaže smo se ponavadi vračali nekje okrog 18h in smo šele nato šli na večerjo, čez dan pa smo pojedli kakšen manjši obrok, spili kakšen koktelj ali šejk ali pa smo si kupili kakšne snack kar v bližnji trgovini. Pivo je imelo ceno od 100 do 160bahtov (od 2,7 do 4,5eur). Pivo ima 6,2dc (!!!) in še za kakšen odstotek več alkohola, tako da previdno z kopičenjem alkohola v teh vročih krajih.    Šejki so bili od 40 do 100bahtov (od 1 do 2,7eur) in so bili res vrhunski, coca cola, ledeni čaj,... ca 1eur, koktelji pa so imeli ceno od 140 do 200bahtov (od 4 do 5,5eur)    Njihova najbolj značilna hrana je Pad Thai, ki je sestavljena iz testenin (različne izvedbe in oblike), mešanica razne zelenjave pečena v voku ter ob dodatku mesa, ki si ga lahko sam izbereš (svinjina, govedina, piščanec in morski sadeži ali rakci) Cena Pad Thaija je od 100 do 140bahtov (od 2,7 do 4eur) Ta hrana je res zelo okusna, le vedno je potrebno naročit ne pekoče, saj drugače zna bit zelo naporna noč. Včasih sicer dobiš hrano kar v "nočni posodici", kot na prvi sliki spodaj levo, a važno je da je dobra in posodica dobro umita (hehe)       Veliko še ponujajo riž v tej podobni kombinaciji, neke juhice z vso zelenjavo (ni ravno prijetno na pogled) ter seveda veliko morskih rib, rakov in ostalih morskih organizmov. Cene teh morskih specialitet so že kar precej višje.       Tudi piščanca na žaru smo dobili, cena je pa bila 400bahtov (11eur) za celega piščanca, ki nasiti 2 odrasli osebi.  Vse gurmane in tiste, ki imate radi polne krožnike pa opozarjam, da so vse porcije hrane zelo majhne in prvi dan sem se vstal iz restavracije še kar pošteno lačen. Nato se počasi navadiš na manjše porcije, no je pa tudi res, da ob celodnevnem poležavanju in kar precej visoki vročini in vlagi ti tudi ne pašejo tako obilni obroki, kot jih ljudje konzumiramo v SLO. V kolikor je še kdo ostal lačen, pa se je lahko kar hitro nasitil ob sprehodu po mestu, saj na vsakih 50m ponujajo ali pizze v kosih ali pa pečejo kakšne rakce ali kakšno drugo meso ali pa se nasitete z izvrstnimi palačinkami.    Najboljša "restavracija" na ulici v mestu in na tem otoku je zagotovo bila "restavracija" Hello my Mum, kjer sta dve omiki ves dan pekli meso. Škampi na palčki in še posebej dunajski piščančji so bili za prste oblizat. 3 škampi ali majhen piščančji šnicel si dobil za 20bahtov (0,5eur), a ker je bila ta "restavracija", ki je imela le 3 majhne mizice non stop polna, smo ponavadi obsedeli kar na ulici in v "miru" pojedli odlično hrano. Čeprav so imeli na mizi namesto servet kar wc papir za obrisat, moram priznat, da ni imel nihče kakršnih koli prebavnih motenj in nasploh sem prvi dopust preživel brez tovrstnih težav, čeprav smo večkrat jedli v zelo "sumljivih" razmerah.   Od hrane sem na tem otoku pogrešal kakšne dobre klobase in sir ter svež kruh, a ker je bilo veliko ostalih specialitet se z tem nisem kaj dosti ubadal. Malce bolj sem pa pogrešal dobro kavo, ki je na otoku žal ne dobiš nikjer. Zraven našega hotela smo imeli celo neki kao coffe shop in tudi tam ni bila kava ravno okusna, v hotelih in kafičih je pa bila katastrofalna. Sonce vzhaja nekje okoli 5:30 in zahaja ob 18:30, tako da si lahko na plaži nekje do 18h, v vodi pa nekje do 17:45, ko se začne mračit, saj nato pridejo iz lukenj malce bolj nevarni morski organizmi (plenilci), ki so določeni kar precej nevarni za človeka in njihovi piki ali ugrizi niso najbolj prijetni ali celo smrtno nevarni. Par precej nevarnih morskih organizmov si lahko ogledate na spodnjih slikah. A brez strahu, čez dan je kopanje v morju popolnoma varno.       Večere smo ponavadi preživeli ob iskanju novih restavracij in nove hrane, nato pa smo se malce potepali po ulicah ter pasli radovednosti na stojnicah ter ostalih doživetjih, ki niso značilne za naše kraje.    Ljubiteljem sončnih zahodov pa sporočam, da jih na otoku Phi Phi Don žal ne boste videli, saj so plaže zamaknjene tako, da se sonce prej skrije za hrib, kot "potone" v morju. Razen v kolikor se peljete z čolnom na zahodno stran otoka in sončni zahod opazujete iz čolna. Tajci so izvrstni pri transportu in ponujajo tudi takšne izlete, ki jih ponavadi nato kombinirajo še z obiskom Maya bay in nočni ogled planktona. Privat gliser za dve osebi in zgoraj omenjeno ponujajo za 5000bahtov (140eur) Ker mi tega nismo naredili, imam edino sliko s sončnim zahodom iz letališča iz mesta Krabi.  Po večerji smo ponavadi obsedeli v kakšnem kafiču na plaži, kjer so izvajali razne nevarne igre z ognjem. Nekateri so bili res neverjetno spretni, a pozor določeni niso najbolj vešči igranja z ognjem in kar nekaj turistov so poškodovali, ko so jih povabili na oder.       Phi Phi Don je poznan po nočnem življenju študentov.   V centru je veliko nočnih lokalov, ob plažah pa že prej omenjenih kafičev z glasno glasbo.   Po plaži se je možno tudi ob večerih prosto sprehajat, tako da smo tudi z našo najmanjšo (10 let) brez težav in varno obiskali šov z ognjem in kafiče polne mladine in nekateri so bili že kar precej opijani ali okajeni.   Trava je v tem delu sveta kar reden in pogosto videna v ustih domačinov in tudi gostov. Boat (coca cola in ca 0,5l žgane pijače) je imel na ulici ceno od 150 do 500bahtov (od 4 do 11eur), v kafiču pa od 8eur pa dalje.   Stojnic in trgovin je bilo polno, a so ponujajo predvsem razne spominke ali kakšne lokalne majčke, na otoku si ni možno kupit kakšne boljše znamke oblačil, tudi nobene faik robe ni bilo možno najti. So pa ulice polne tatu centrov, masažnih centrov (masaža od 300 do 800bahtov, od 8 do 20eur), diving centrov, restavracija, lekarn, kafičev, prodajaln hrane, trgovinic, turistično-prevoznih agencij ter stojnic.    V centru je tudi ena bolnica, za prevoz bolnikov pa imajo avto podoben tistemu, ki ga uporabljajo igralci golfa. Bolnica/ambulanta je bil skoraj vedno polna in nasploh je bilo v mestu videti skoraj vsakega 10-tega turista, ki je bil obvezan ali kaj poškodovan. V mestu je tudi policijska postaja, ki pa ima ponavadi delo predvsem z tistimi turisti, ki malce preveč pogledajo v kozarec.   No roko na srce tudi naša ta mala si je že drug dan precej poškodovala stopala v morju, mene je ugriznila opica in tok me je kar pošteno nabil na skale. Tajska ne slovi ravno po varnosti, kot je to značilno za Evropo ali zahodni svet. Marsikatera pot ni zavarovana in marsikje kje moli kaj iz ograje ali določene nevarne stvari niso zavarovane, tako da moramo biti pozorni kje hodite. Tudi električni kabli in povezave so že na meji znanstvene fantastike...kako tu vedo kam gre kateri kabel...vsaka čast električarjem na tem otoku. So pa na več krajih nameščene nadzorne kamere, tudi ko smo šli čez gozd na view point so bile kamere nameščene kar na drevesih.    Na otoku je tudi lokal z ribami garra ruffa, kjer ti malce ribice čistijo odmrlo kožo na nogah. Na prvotno kar precej žgečkljiv občutek se kar hitro navadiš, cena 10min tretmana je 200bahtov (5,5eur)    Ljudje, domačine imam v mislih so kar precej prijazni in tudi ko sem v džungli zašel in sem sredi ničesar srečal enega domorodca, ki je živel v baraki, me je v polomljeni angleščini napotil na pravo pot. Nekateri so okajeni, drugi bolj na izi in nasploh se na Tajskem ne smeš ozirat preveč na uro in tudi hitrost ni ravno njihova najboljša vrlina. Na hrano v restavracijah je treba kar čakat in tudi občutek za gostinstvo je malo čuden. Nikoli nismo dobimo obroka vsi naenkrat, velikokrat je dobil zadnji hrano, ko je prvi pil že kavo, se pa je tudi zgodilo, da so na koga pozabili. So pa izvrstni pri iznajdljivosti, vsi si med sabo pomagajo in povezave imajo izvrstno urejene. Tudi jezike skoraj vsi kar zelo dobro obvladajo, angleščina je tisti jezik, ki ga govori vsak taxit in tudi sobarica v hotelih, da ne govorim o prodajalcih in natakarjih. Več kje na otoku ponujajo tudi pranje perila in tudi mi smo se odločili da nam operejo perilo, saj ti ob vroči dnevni temp. hitro zmanjka svežih majic. Perilo je bilo oprano brezhibno, cena pranja je pa 50bahtov/kg (1,2eur) Pri menjanlniške tečaju pa bodite pozorni, da ni vsak dan isti in kar precej varira. Feb.2017 je bil od 35,3 do 36,5.  Turisti so raznoliki, veliko sem srečal Rusov, Francozov, Špancev in tudi Skandinavcev. Malce sem bil začuden, da sem srečal zelo malo Nemcev. Za ta otok je značilno, da se na njemu obrne veliko turistov in turisti ponavadi ne ostanejo dlje kot 3,4 dni. Nam so tudi svetovali, da naj menjamo lokacijo in da nam bo 15 dni na tem otoku dolgčas. Moram priznat, da mi ni bilo dolgčas niti 5 min in šele zadnji dan ali dva sem se uspel malce "spočit" na plaži, vse ostale dni pa smo imeli zapolnjene z kakšnimi izleti ali smo bili na potopih, ali pa sem kar sam odkrival nove in nove plaže, ki jih je na tem otoku ogromno in ena je lepša od druge. Kar je precej nenavadno je tudi to, da je otok poln mačk, ki so res vsepovsod. Nam so hodile kar na teraso, v sobe in celo v omare, srečali smo jih v mestu, na plaži, skratka res vsepovsod. Nekatere so bile res lepe in čiste, nekatere pa takšne, da se je še s palco ne bi dotaknil.       Psov pa je bilo zelo malo. Ta se je enkrat zatekel k nam, ko se je utrgal oblak za 10 min in je sredi dneva nastala tema.  Se pa najde na otoku še ogromno drugih eksotičnih živali, v hribih pa je ogromno malce večjih metuljčkov.    In žal tudi kakšna podgana in to kar v centru mesta zraven picerije.  Izleti smo si kar sami organizirali. Kraje, plaže in sosednje otoke sem si že malce doma ogledal na google earth, nato pa se kar z lokalnimi taxiboati dogovoril kam nas naj pelje. Tudi www.tripadvisor.com kjer vtipkaš ime otoka na katerega se podajaš in nato ko stistneš Things to do ti ponudi ogromno koristnih inaformacij. Tako smo imeli izlete že nekako po dnevih v grobem že pred prihodom na otok predvidene, seveda ker pa smo bili na dopustu, smo se tudi prepustili toku in dogajanju na otoku. Malce smo se izogibali skupinskih izletov s speedboati, saj ko imaš svojega taxita, se sam odločiš, kako dolgo bomo na kateri plaži in kam vse bomo šli v 6 urah, koliko nam je bil na razpolago taxiboat. Cena 6 urnega izleta je bil od 2500 do 3000bahtov (od 70 do 85eur) za 5 oseb. Taxisti so bili prijazni in so nas res peljali kam smo hoteli. Prvi izlet smo kombinirali z monkey beachom ter otokom Phi PHi Leh-om. Monkey beach je bila oddaljena od nas le 5 min vožnje in na majhni plaži si se lahko slikal z ogromno opicami. A pozor opice so zelo nadležne in kar hitro ti lahko odnesejo kakšen kos oblačila, fotaparat ali gsm. Tudi sam sem imel zelo neprijetno izkušnjo, ko mi je opica segla v torbico in želela odnest fotoaparat in ker ji tega nisem dovolil, mi je zasadila svoje čekane kar v nogo. Ugriz sicer ni bil hudo boleč, a se lahko kar hitro vname, kar pa ni zaželeno.       Drug postanek ta dan je bil otok Phi Phi Leh, ki je bil oddaljen od našega otoka ca 15min vožnje in na tem otoku smo obiskali dve plaži Blue lagoon in Maya bay.  Maya bay je tudi ena izmed najbolj znanih plaž na Tajskem, saj je na njej Leonardo Dicaprio snemal film The Beach. Saj je lepa in atraktivna, a na žalost tudi zelo obiskana, s čimer pa izgubi čar lepote.          Druga prav tako zelo lepa plaža na otoku Phi Phi Leh se imenuje Blue lagoona. In ta ponuja lep koralni greben, kjer lahko kar z masko in plavutkami (ne rabiš bit potapljač) opazuješ čudovit podvodni svet. Lagona je kar dolga in ob skalah otoka je veliko razlčnih kanalov in votlin, ki jih je možno obiskat. Sam vhod v laguno je tudi zelo atraktiven, a je na žalost tudi tukaj ogromno turistov.          Na poti nazaj smo si pa še ogledali veliko jamo imenovano Viking Cave.    Drug izlet smo si organizirali na otok Bamboo, ki pa mi je bil nekako bolj pri srcu. Manj gužve in bolj čista voda. To je eden izmed tistih krajev na svetu, kjer si bi želel, da se čas ustavi in prav čutiš, kako se ti polnijo baterije.          Še preden smo prispeli z longboatom do "centra" otoka smo se ustavili na koralnem grebenu za snorkljanje in imeli srečo, da smo našli ca 2m velikega leopard morskega psa, ki niso ravno pogosti in so bolj redko vidni na teh otokih. Na mivki za koralnem grebenom sem ga presenetil, ko je počival in se nam je pustil tudi slikat. Šele ko sem plaval do njega se je premaknil in odplaval.     V sklopu tega izleta smo se peljali tudi mimo Moskito otoka, ki je sosednji otok od Bamboo otoka, a na njega nismo smeli. Prav tako se ni dovoljeno ustavit na koralnem grebenu pred njim, saj so turisti preveč poškodovali koralni greben in je zato do nadaljnjega zaprt.  Tretji izlet smo si pa organizirali kar do malce dlje oddaljene sosednje plaže/zalivčka Nui bay, kjer je ambient noro dober in ker ni bilo prevelike gužve,je to zagotovo plaža, ki jo je potrebno obiskat ko si na otoku Phi Phi Donu. Včasih ujameš tudi kakšno urco, ko si skoraj sam na tej plaži. Mi smo bili na tej res atraktivni plaži 4 ure in ta dan je bil eden izmed lepših na tem dopustu. Čez hrib in džunglo je možno z te plaže tudi smuknit na plažo Loh Lana Bay, a do nje se lahko pride le v popoldanskem času, ko je oseka. Hoje je pa le ca 10min.                Verjetno je tako ekstremno lep dan, kot mi na tej plaži imel tudi naš taxist, ki si je prižgal "baklo" in da smo se vrnili, sem moral plavat do čolna in ga zbudit, da smo se še pravočasno vrnili v pristanišče.  In verjetno tudi predstavnice drugih dežel včasih kaj zaužijejo preden se oblečejo za na plažo, drugače si ne znam razlagat njihovih kopalnih oblačil.  Na tej plaži je bila tudi zelo atraktivna votlina, do katere si lahko plaval prvo po kanalu, nato pa, če si želel priti v javo, si se moral potopit ca 2m in plavat ca 3m pod skalami, da si prišel v votlino. Ker so po kanalu vlekli kar močni tokovi ni bilo zaželeno prosto slikat, ampak je bilo zaželeno, da si spremljal tok in skale v kanalu. Žal se nezgoda hitro pripeti.     Ko nismo bili na izletih smo dan preživeli na potopih.            Dva potopa sta imela ceno 2500bahtov (70eur) in potope smo opravili v bližini otoka Phi Phi Don ali pa še malce bolj južno pri otoku Koh Bida Nai, kjer je bila voda še bolj čista in ni takšne gužve, kot pri turistično bolj znanem otoku Phi Phi Leh-u. Pri otoku Phi Phi Leh so morali celo zapret eden diving point, saj je zaradi velike prometa z čolni in gliserji prišlo do nesreče in je gliser enemu potapljaču odrezal nogo. Potapljanje pri otoku Koh Bida Nai mi bo ostalo še posebej v lepem spominu, saj nas je ob koncu prvega potopa spremljala jata morskih psov. Z nami so bili na snorkljanju tudi tisti člani družine, ki se ne potapljajo in vsi trije so bili zelo zadovoljni z prvim ogledom koralnega grebena, drugega pa so morali kar hitro zaključit, saj so se na snorkljanje prikradle meduze, ki so par ostalih članov na ladji tudi opekle. Izlet s snorkljanjem je imel ceno 700bahtov (20eur), na ladji pa so jim in tudi nam potapljačem postregli za to ceno izvrstno hrano (Pad Thai). Morje je bilo zelo čisto, vidljivost na potopih tudi na 30m dobra, koralni greben je pa bil poln atraktivnih in čudovitih morskih organizmov. Na vsakem potopu smo srečali vsaj eno želvo in kar nekaj muren ter na enem potopu ob otoku Koh Bida še jato morskih psov.    Eden malce bolj oblačen dan smo si prvič na tem dopustu na noge obuli zokne in teniske ter se podali na eno izmed višjih točk na tem otoku tako imenovanem View point 2. Vstopnina je zanemerljiva le 30bahtov (0,8eur), v roku ca 30 min pa se povzpneš na ca 150m višine, kjer se ti odpre lep pogled na centrer mesta in oba zaliva Ton Sai Bay in Loh Dalam Bay.       Pot do te točke vodi tudi skozi mesto po stopnicah, vzpon je sicer krajši, a bolj naporen, se pa je lažje po tej poti vračati v mesto, pa še do View pointa 1 prideš, ki je ca 50m višinske razlike ter ca 5min hoje malce nižje.    Ostale proste dneve smo preživeli na plaži Long Beach, ki je čisto na začetku zaliva Ton Sai(najbolj južno). Pot do tja kot že rečeno je možna tudi peš (ca 20min), a smo jo mi zaradi vročine raje opravili z Taxiboatom. Plaža Long beach je dolga ca 800m in ponuja par izredno lepih hotelov, kjer so njene hišice lepo umeščene v malce hribovit svet takoj ob obali. Druga stran hribovitega sveta pa ponuja še eno izredno lepo plažo Loh Moo Dee bay, ki pa ni naseljena z hoteli in pot do nje vodi skozi džunglo. Takoj ko sem zapustil plažo Long beach in se začel malce vzpenjat, mi je pot prekrižal velik legvan, malce dlje pa sem srečal na drevesu skupino ca 20 opic. Opicam, glede na slabo izkušnjo sem se hitro izognil, še posebej ker sem bil sredi džungle sam, a tudi to ni pomagalo, tako da sem moral posečt po piščalki da sem jih pregnal, saj so že zapuščala drevesa in so se mi hotele približat.   Kakšen majhen nožek in piščalka sta dve stvari, brez katerih se ni zaželeno podajat sam v džunglo na teh otokih. In pa seveda steklenička vode, saj je v hribih Tajskih otokov vročina res neznosna.  Ko sem se rešil opic, se mi je kar hitro odprl pogled na še eno krasno plažo. Na tej malce od turistov pozabljeni plaži Loh Dee bay, ki že nudi pogled na Krabi sem srečal tudi edin avto na tem otoku.          Plaža Long beach je zagotovo kar precej bolj poznana in priljubljena med turisti in predvsem tudi dosti bolj obiskana. Plaža slovi po snežno belim koralnim peskom/mivko in kristalno čistim morjem. Na tej plaži ni valov, zato je kopanje v tem predelu otoka pravi užitek.         Prava paša za oči so tudi hotelske hišice, ki so postavljene malce v hrib in pogled na ta del je naravnost čudovit.        Tudi kafiči in restavracije so na tej plaži fantastične in bajen ni samo pogled na morje in ambient kjer sediš, temveč so skoraj vse restavracije opremljene z mizami in stoli narejenimi iz masivnega lesa.     A to še ni vse, plaža se zaključi z majhnim otočkom, ki je oddaljen ca 50m od plaže in ta otoček se imenuje Shark Island in ime ni dobil kar tako, ampak ima ime zaradi tega, ker je ob otoku ogromno morskih psov. Turiste iz celega otoka Phi Phi Don in okoliških bližnjih krajev vozijo na ta predel na oglede morskih psov. Morski psi Black tip, ki zrastejo do 2m so ljudem popolnoma nenevarni in v tem predelu odlagajo svoje zarodke (jajce), zato so non-stop na istem mestu, a le v koridorju velikem kot nog. igrišče in diagonalno proti Long beach plaži. Na vseh ostalih treh straneh Shark Islanda jih ni mogoče videti.    So pa vedno prisotni na tem koridorju in ko zaplavate v njega ne mine niti 5 min, ko že opazite prvega. Za mene je bil to vrhunec tega dopusta, saj se redko kje zgodi, da so res vsak dan opazni in vsak dan sem jih šel vsaj enkrat pozdravit. Ko ni bilo ostalih turistov v vodi in čolnov je bilo plavanje z njimi najlepše, saj so se najbolj približali in največ sem jih našel 17kom okoli sebe. Ta prizor res ni bil najbolj prijeten, a kot že rečeno so popolnoma nenevarni.       In še par slik iz potopov:                                                                 Pot domov na žalost ni potekala tako tekoče, kot na otok. Prvo nismo imeli prevoza od pristanišča do letališča v Krabiji, čeprav smo prevoz že prej plačali. To se nam je sicer prvič zgodilo, da se kdo vnaprej plačanega prevoza ni držal Agenciji Tiger, ki nas je pripeljala od letališča do pristanišča in nato na otok pri prihodu očitno ni zaupat povratka domov. Pozabit smo morali na 500bahtov (14eur) in poiskat novega prevoznika. Nato smo skoraj zamudili prvo letalo iz Krabija v Bangkok, saj so nam stregli hrano v restavraciji na letališču več kot eno uro. Še huje je pa bilo v Dohi, saj so nam tik pred vstopom v letalo dejali, da za nas ni sedežev, čeprav smo karte kupili ca 8 mesecev prej. Zakaj ne, nismo dobili odgovora, a še posebej nas je jezilo to, da je to bil zadnji let pred prihodom domov, ko si že malce utrujen od vsega doživetja na dopustu in predvsem dolge poti domov. Po kakšni uri so nam dejali, da bomo pot nadaljevali z naslednjim letalom iz Dohe v Zagreb in so nas za opravičilo povabili v njihov Qatar launch spa center, kjer so samo tisti gostje, ki letijo v first classu. V tem prostoru, kjer je bilo hrane v izobilju, masažni salon, tuš,...pa res ni bilo težko čakat na naslednje letalo. Čeprav je miza ponujala res veliko raznovrstnih dobrot, sem se vsaj jaz najedel predvsem klobas, sira in svežega belega kruha, saj tega zadnjih 17 dni nisem jedel. In tudi kava je bila vrhunska. Poleg tega smo še dobili vsak po 250 dolarjev odškodnine, le rečt morate že na letališču za odškodnino. Ker se je nam to prvič zgodilo tudi nismo vedeli za to odškodnino in se lahko za to informacijo zahvalimo enim prijaznim Zagrebčanom, ki so prav tako ostali z nami na letališču. Kakorkoli siti in vsaj malce spočiti z kakšnim eur-om več v denarnici smo se 6 ur kasneje le napotili proti Zagrebu. In še na kratko o Tajski: KOMARJI moteči, a ne tako kot ob prvem obisku Tajske. PODNEBJE, klima manj prijetna, bilo je bolj vroče, kot ob prvem obisku Tajske. Obisk Tajske je priporočljiv od dec in do maja, ko je tam najbolj prijetna klima in najmanj dežja. Načeloma je pa skozi vso leto čez dan nekje do 35C in ponoči s redko kdaj spusti pod 25C. ZAŠČITA na otok ne it brez kreme za sončenje in spreja proti komarjem, čevlji za vodo niso nujno potrebni OBLAČILA z dolgimi rokavi lahko pustite v kovčku, prav tako visoke petke. Pri obisku templjev in njihovih znamenitosti je pa zaželeno imet krila čez koleno in pokrita ramena. HRANA, pijača in nasploh življenje je na tem otoku dražje, kot na otokih Koh Tao in Koh Samui. Njihova najbolj znana hrana je Pad Thai, hrana je lahka in zelo okusna, a zna biti tudi zelo pekoča. Hrana je dokaj poceni gledano na ostali svet. VODA je ekstremno čista, kar ni značilno za vso Tajsko obalo in ima od 29 do 33C. Eksotičnost otoka Phi Phi Don se da morda primerjat z otokom Koh Tao, a nikakor ne z otokom Koh Samui, ki ne seže niti do kolen temu otoku VARNOST na otok je na zelo visoki ravni tudi v ne ravno glavnih ulicah, kjer so velike gužve se vedno lahko najde kakšen žepar, zato bodite pozorni na svojo lastnino. LJUDJE domačini so prijazni in skoraj vsi govorijo Angleško. CEPLJENJE za turistične otoke ni potrebno, za oskrbo morebitnih poškodb je tudi na otokih dobro poskrbljeno, a je zelo zaželeno, da ste primerno zavarovani (Coris, Dan,...), saj lahko nastanejo kar veliki stroški. VIZA za krajši obisk (dopust) Tajske ni potrebna. DENARNA ENOTA je Baht in za 100eur si dobil 3600bahtov (feb. 2017) ČASOVNI PAS Tajci so 6ur pred nami. GLAVNO MESTO je Bangkok. In še kratki filmčki: VELIK MORSKI PES IN OB KONCU ŠE JATA MORSKIH PSOV NEMO ON PHI PHI DON MAYA BAY PHI PHI LEH VIEW POINT PHI PHI DON KRATEK FILMČEK O DOPUSTU S STRANI FANTA OD HČERE DENISA BERASA |
ENOVICE - želim se prijaviti na prejemanje novic spletne strani akvarij.com
| ©2012 www.akvarij.com servis, prodaja in vzdrževanje akvarijev ter ribnikov | Vse pravice pridržane. Kontakt: 041 697 116 [Robert Leitinger], e-pošta: info@akvarij.com Smo: 20.4.2024, 16:3:54 | obiskovalec številka: 6807685 | Izdelava spletne strani in gostovanje www.sloHost.net |
 |