|
|||||||||||||||
|
|
OGLED SLIK IN KARAKTERISTIK SLADKOVODNIH RIB KARACINIDI - za njih je značilno: -so jatne ribe in zaželeno je nabaviti vsaj 7 rib iste vrste, -ker so zelo družabne vrste se v jati ribe veliko bolje počutijo -ker v jati tudi plavajo v akvariju, je pogled v akvarij pri večjem številu lep tudi bolj atraktiven -za to družino so značilni nežni in miroljubni predstavniki (če ne mislimo na piranje, ki prav tako spadajo med karacinide) -za veliko večino karacinidov so značilne živahne barve in miroljubno bivanje z ostalimi prebivalci v akvariju -razmnožujejo se tako, da ikre odlagajo prosto v akvariju in za njih sploh ne skrbijo, oziroma jih celo sami pojedo, zato, v kolikor jih želimo vzgajat moramo starše in ostale ribe odstranit iz akvarija -vrste rib pa so neonke, tetre, pristele, kresničke, kardinalke, žalovalke,...  ŽIVORODNE VRSTE RIB ali ŽIVORODKE - za njih je značilno: -da kotijo žive mladiče in ti so sposobni takoj po kotitvi samostojno zaplavati in se pričnejo že v nekaj urah po kotitvi samostojno prehranjevati z drobno ribjo hrano -število živo rojenih mladičev je od vrste do vrste različno, a običajno kotijo od 20 pa vse do 80 mladičev -a v kolikor v akvariju ni primernega skrivališča (rastline, Cabomba ali gosto zaraščen akvarij) in če je akvarij poln drugih rib jih preživi le malo (nekaj rib pojesta tudi lastna starša) -v kolikor je pa v akvariju le ena vrsta rib, pa se zna populacija v akvariju v par mesecih znatno povečat -profesionalno gojenje se pa izvaja v kotilnici, v katero naselimo le samičko in ta nato skozi mrežo na dnu kotilnice spusti mladičke v drug spodnji prostor, kjer so zaščiteni pred mamo in ostalimi plenilci v akvariju -ribe so kar precej atraktivnih oblik in predsvem zelo pisanih in močno intenzivnih barv -ribe so zelo odporne in primerne predvsem za začetnike -ker te vrste rib živijo v delih rek, ki se izliva v morje in se že morska voda malce meša s sladko imajo te vrste rib rade kar precej trdo vodo od 10 do 20 dH ter malce višji ph v alkalnem stanju, od 7 do 8 -ribe imajo malce nižjo starostno dobo od 2 do 6let, a ker se toliko repruduktirajo ni bojazni da jih bo zmanjkalo v akvariju -razlika med samci in samičkami se ponavadi kaže v tem, da ima samec na spodnjem delu v predelu trebuha dve manjši trikotni plavuti in na sredini špic, samička pa ima poleg obeh manjših trikotnih plavuti na sredini še eno večjo trikotno plavut, dve vrsti živorodnih rib pa imaat še bolj očitne razlike in sicer je pri gupijih samička manj intenzivnih barv, pri mečkih pa ima samec na koncu repa meč -vrste rib pa so gupy, platy, meček, moly  LABIRINTOVCI - za njih je značilno: -labirintovci imajo poleg škrg še poseben organ za dihanje -izvirajo iz riževih polj katerih vode niso bogate z kisikom, zaradi tega se jim je tekom evolucije razvil poseben dihalni organ - labirint, ki se nahaja v lobanji, z pomočjo katerega lahko izkoriščajo tudi atmosferski zrak - zrak nad gladino vode in po tem organu so te ribe tudi dobile ime -te vrste niso agresivne, kar velja tudi za siamsko bojno ribico, za katero prevladuje zmotno mišljenje, da je bojevita in da pomori vse kar je v akvariju - to ne drži saj je agresivna samo do samcev iste vrste -za te vrste rib je značilno, da odložijo med 700 in 900 iker, nekateri kar prosto med rastlinjem, nekateri valijo mladiče tako kot ustonoše, velika večina pa gradi gnezda iz mehurčkov na vodni gladini -vrste rib pa so nitkarji, colise, siamska bojna,...  HLADNOVODNE RIBE - za njih je značilno: -da za preživetje ne potrebujejo toplo vodo, zato jih ne uvrščamo med tropske ribe -da so ponavadi vse vrste zelo velike (zlate ribe zrastejo do 40cm, koi krapi celo do 120cm) -da za te vrste rib potrebujemo velike akvarije in sicer od 200l pa nadalje, ne pa bučk -da jih ni možno, oziroma zaželeno mešati z toplovodnimi tropskimi ribami -da so večinoma rastlinojede in v takšnem akvariju ne uspevajo rastline -da so zelo odporne ribe -da so ikrnice in imajo ob optimalnih pogojih (voda mora imeti nad 22C) veliko mladičev, a to se dogaja ponavadi od zunaj v ribniku  ČISTILCI - za njih je značilno, da poznamo več vrst čistilcev: 1. čistilci dna - Corydorasi ali oklepni somiči izvirajo iz južnoameriških tropskih vod in v svoji vrsti imajo preko 150 podvrst. Te vrste rib zelo dobro čistijo dno akvarija, saj s svojim načinom prehranjevanja v pesku iščejo odvečno hrano 2. čistilci stekla - Ancistrusi - modri rogatec ali kakšni večji primerki teh čistilcev (Pterygoplichthys gibbiceps, Hypostomus punctatus, Panaque nigrolineatus,...) zrastejo do velikosti od 5 pa nekateri tudi prek 30cm, zato se moramo prej pozanimat kateri je primeren za našo velikost akvarija. Ancistrusi so tisti, ki ne zrastejo veliki in pri jih je zelo enostavno ločit spol (samec ima po glavi polno vejam podobne izrastke). Če so v akvariju zagotovljeni minimalni pogoji (ph pod 7, trdota vode pod 10dH in temp. nad 25C) se velikokrat tudi razmnožijo. Te vrste čistilcev se prehranjujejo tako, da sesajo alge s stekla, zato so zaželeni v vsakem akvariju, čeprav se prehranjujejo tudi z drugo vrste hrane in zanji strgat alge tudi z dna, kamna ali korenine. 3. univerzalni čistilci so tiste vrste čistilcev, ki se prehranjujejo z različno hrano, strgajo alge in to na različnih delih akvarija (na steklu, na notranji dekoraciji in tudi v pesku) Med te vrste čistilcev spadajo Otocinclus affinitis, Epalzeorhynchos kalopterus, Gyrinocheilus aymonieri ali praskač, Crossocheilus reticulatus ali tajska lisička. 4. Čistilec z posebnim namenom je Botia Macracanthus ali riljčasta činklja, ki jo v akvarij dodamo, da na naraven način odstrani polže, ki se sicer nekontrolirano razvijejo. Botia ima poseben rilec, s katerim lahko izvleče polža iz hiške in ga poje. Riba je tudi atraktivnega videza, zato je ponavadi stalen predstavnik vseh akvarijev.  USTONOŠE MALAWI, USTONOŠE TANGANYIKA - za njih je značilno: -da izhajajo iz dveh velikih Afriških jezer (Malawi in Tanganyika) -ribe so zelo živih in atraktivnih barv (samci so v večini primerih bolj pisani) -te vrste rib so tudi zelo živahne, saj se v akvariju non-stop preganjajo in nekaj kopajo -v takšnih akvarijih zelo težko uspevajo rastline, saj jih ustonoše pojedo -akvariji z ustonošami niso nikoli "pospravljeni", saj je vsak dan v akvariju kakšno nova jama -dekoracija akvarija z ustonošami je ponavadi kamen z velikimi luknjami, brez korenin in rastlin -že samo ime pove, da se mladice prve tri tedne skrivajo v maminih ustih, oziroma golši in takoj ko mine nevarnost ponovno izplavajo iz ust k novim dogodivščinam naproti -ustonoše ne moremo mešat z drugimi vrstami rib -ustonoše imajo rade trdo vodo nad 10dH in ph nad 7 v alkalnem stanju -akvariji z ustonošami potrebujejo dobro in močna filtracijo ter non-stop vklopljeno zračno črpalko Jezero Tanganyika je Afriško jezero, ki leži na ozemlju 4 držav, Burundi, Demokratska Republika Kongo, Tanzanija in Zambija. Jezero je dolgo 660 km in široko med 14 in 72km, površine 32.893 km? ter je drugo najbolj globoko jezero na svetu z globino 1470m. Pred njim je le Bajkalsko jezero v Sibiriji z globino 1700m. Na globini pod 200m v jezeru ni več življenja, saj je na tej globini zelo mala prisotnost kisika. V jezeru živi ca 250 različnih vrst Ciklidov ter še 150 vrst ne-Ciklidov. Parametri vode v jezeru so naslednji: -temp.: med 23 in 28C -GH: med 12 in 17dH -PH: 8,4 Jezero Malawi je Afriško jezero, ki leži na ozemlju 3 držav, Malawi, Tanzanija in Mozambik. Jezero je dolgo 580 km in široko max 75km, površine 29.600 km? ter je globoko 706m. V jezeru živi prek 1000 različnih vrst Ciklidov. Parametri vode v jezeru so naslednji: -temp.: med 24 in 26C -GH: med 4 in 6dH -PH:med 7,5 in 8,8  AMERIŠKI OSTRIŽNIKI - za njih je značilno: -ribe živijo v rekah Srednje in Južne Amerike -voda v teh rekah je ponavadi mehka do 8 dH in PH je malce pod 7 v kislem stanju -čeprav je značilno za ostrižnike, da so zelo napadalne vrste rib, obstaja kar nekaj vrst teh rib, ki so bolj miroljubne vrste (skalarke, diskusi) in se dajo kar precej dobro mešat v akvariju tudi z neonkami (diskusi) -svoj bojevit nazor pa tud miroljubne vrste ostrižnikov ponavadi več ali manj pokažejo, ko spolno dozorijo in ko odlagajo ikre, saj samica čuva ikre, samec pa terirorij -za bolj bojevite ostrižnike, ki zrastejo nekateri tudi do 30cm (oskar, papagajke,...) potrebujemo velik akvarij, dobro filtrirno napravo ter teh rib ne smemo mešat z manjšimi vrstami rib  KDAJ RIBA ZBOLI? Riba največkrat zboli zaradi naslednjih vzrokov: -prvi in najpogostejši vzrok so ne optimalni pogoji ali slabi pogoji v akvariju (neredno vzdrževanje akvarija in neredna menjava vode, slaba čistilna tehnika, prevelika doza hrane, preveliko število rib). Temu pravimo tudi tiha bolezen, saj se ribe dalj časa zastrupljajo v slabih pogojih akvarija in ko jim pade odpornost organizma, riba zboli. Bolezen lahko zdravimo z različnimi zdravili, če pa je bila riba dalj časa izpostavljena slabim pogojem akvarija, pa že ima notranje organe trajno načete in so ji že šteti dnevi. -drug razlog najdemo v tehnični napaki (če odpove glavna črpalka) in človeški napaki (nepravilna uporaba sredstev za vodo, prevelika razlika v temperaturi vode, pri menjavi, nepravilno čiščenje filtrirnih materialov, enkratna prevelika doza hrane,…) - tretji razlog bi pa lahko našli pri nakupu novih rib, kjer lahko razlog za pogin rib pripišemo trem vzrokom: -nepravilno prilaganje rib -nove ribe in ribe v domačem akvariju so iz različnih področij sveta, čeprav so iste vrste, s čimer so lahko prenašalci drugačnih kultur bakterij. V takem primeru se lahko zgodi, da ena vrsta (ali stare ali nove ribe) popolnoma zboli, zaradi neodpornosti na drugačno kulturo bakterij. -kupili ali dobili ste že okužene in bolne ribe. Malo bolj izurjeni akvaristi že na oko vidijo, kdaj je riba bolna, lahko pa se zgodi, da še je le bolezen v razvoju in se zaradi šoka pri transportu in novemu okolju bolezen še dokončno razširi. Pri tem bi še enkrat poudaril, da če imamo v akvariju optimalne pogoje imamo z ribami mnogo manj težav, pa četudi smo sami naredili kakšno neumnost ali celo nabavili bolne ribe. diskus Vietnam KAKŠNI SO ZNAKI ZA BOLNO RIBO? Bolna riba navadno ne plava več v jati, ne je, se skriva ob kakšni rastlini, plavanje je ne sinhrono, riba hitreje diha, riba se drgne s spodnjim delom telesa ob trde predmete, iztrebek vleče dalj časa s sabo… Med vidne znake bolezni na sami ribi pa so: bele pikice, rdeče podplutbe, vneti škržni poklopci, plesen ali pajčevina na ribi, raztrgane plavuti, ki jih navadne več ne odpira v končni položaj,… Izredno močno in koristno zdravilo je baktopur direct (na sliki levo). To so tablete, ki, če jih uporabimo po predloženem navodilom, pozdravijo marsikatero bolezen. Tablete so zelo močne, hitro delujejo in imajo zelo širok spekter delovanja. Poleg tablet dodamo še ectopur sol. ZDRAVILO ZA NOTRANJE BAKTERIJE RIB - BAKTOPUR DIRECT KAKO RIBE PRILAGAJAMO NA NOVO VODO-NOV AKVARIJ? Nove ribe moramo vedno in obvezno prilagajat na novo vodo, ne glede, kje ste jih nabavili, tudi če vam jih je dal sosed, ki še mu nikoli ni umrla niti ena riba. Zakaj? Riba se s svojo povrhnjico (zunanjo kožo) vedno prilagaja slanosti vode v kateri živi. In če je slanost ali skupna trdota vode, v vodi kjer je prej živela večja, kot v vodi, v katero jo bomo spustili, mora iz sebe skozi povrhnjico izpustit solne molekule. S tem se pri večjih razlikah koža odpre in na odprto kožo se vežejo bakterije, s čimer riba v 3-7 dnevih zboli in lahko v 10-14 pogine (mnogokrat zato ne izkušeni akvaristi krivijo prodajalce rib, češ da so nabavili bolne ribe). V praksi je še to bolj očitno, saj vse trgovine ponavadi držijo ribe na večji slanosti in je zato razlika med domačo svežo vodo še večja. Kako se temu izognemo? Nove ribe doma spustimo iz vrečke v vedro. Nato jim po cevki 4/6mm, počasi preko ventilčka, ki ga zmontiramo na konec cevke dolivamo iz akvarija vodo v vedro. Ta proces izvajamo pribl. pol ure in v tem času dolijemo pribl. dvakrat toliko vode, v kolikor smo ribe prinesli. Torej, če smo ribe prinesli v enem litru vode, dolijemo še v roku pol ure dva litra vode iz akvarija v vedro, kjer imamo nove ribe. Ribe nato polovimo z mrežico in jih spustimo v nov akvarij, manjkajočo vodo pa dolijemo iz pipe. Kaj s tem dosežemo? S tem se riba postopoma prilagaja na novo okolje in pri morebitni večji razliki v slanosti izpusti iz sebe manj molekul soli, zaradi postopnega prilaganja in se s tem manj odpre njena koža, s čimer je posledično tudi manjša možnost okužbe. ANATOMIJA RIB! Ribje telo je prekrito z luskami in v epidermu oziroma v povrhnjici je veliko žlez, ki so sposobne izločate sluz, ki varuje ribo pred raznimi okužbami. Sluz pri plavanju prav tako zmanjšuje trenje telesa. Plavuti so zelo pomemben del ribjega telesa, saj jim pomagajo pri gibanju oziroma pri plavanju in dokler so v enem kosu in jih ribe normalno odpirajo pomeni za ribo zdravo telo, za nas lastnike ribnikov pa veselje, saj vedno iščejo hrano in priplavajo do robe ribnika, kjer nam srkajo hrano kar z roke. Takoj ko riba zboli, pa se jih plavuti kar hitro natrgajo, kar jih nato zelo moti pri normalnem plavanju, saj so poškodovani njihovi udi za vodenje in gibljivost rib. Riba ima kar nekaj plavuti zgornjo hrbtno, zadnjo malce daljši, dve spodnji ter dve manjši ob škržnem poklopcu in vsaka pripomore svoj delež pri natančnem plavanju in orientaciji v prostoru. Notranji organi! Pri notranjih organih je potrebno omeniti v prvi vrsti mehur, ki pomaga ribi da lebdi v vodi in se prilagaja vodnemu pritisku. Prebavni trak ribe je odvisen od tega ali je riba rastlinojeda ali mesojeda, saj imajo rastlinojede ribe daljši prebavni trak, ki je pri hladnovodnih ribah ponavadi 2 krat daljši od dolžine ribe. Ta prebavni trak je zelo pomemben pri bolezni rib, saj v kolikor so ribe pod stresom in živijo v slabih pogojih se v njem razvijejo razne bakterije, kar lahko preprečujemo z primerno hrano, ki vsebuje veliko probiotskih encimov. Prebavila se začnejo z usti, kjer ribe nimajo zob in hrano ponavadi s pomočjo vakuuma vsrkajo vase. Hrana nato preko ustne votline in žrela potuje v želodec in nato preko črevesa do zadnjične odprtine, kjer so tudi spolovila. Med notranje organe spadajo tudi jetra, vranica, ledvice in trebušna slinavka. Ribe dihajo preko škrg. Pri normalnem stanju rib se škržni poklopec odpre tudi do 175 krat v minuti. Spolni organi so parni, saj imamo dva spola, oploditev je pa zunanja. Samica odloži jajčeca nekje ob rastlinju v vodi, nato pa samec oplodi ikre. Ko je samica spolno dozorela in je voda primernih temp. se že kar hitro v ribniku pojavi značilni lov večjega števila samcev za eno samico. Vid pri teh vrstah rib ni najbolje izoblikovan in ga glede na kalno vodo niti ne potrebujejo, zato pa imajo zelo izostren vonj, saj lahko zaznajo hrano tudi več 10m stran. Te vrste rib tudi zelo dobro slišijo, saj se tudi zvok po vodi prenaša zelo dobro in zato velikokrat ljubitelji ribnikov na določenem mestu v ribniku malce s prsti pomigamo po vodi in v trenutku so ob roki vse ribe. Žal to lastnost rib velikokrat posnemajo tudi razne mačke in na tak način ukanejo ribe ter kakšno odnesejo na kopno. Ribe ne spijo, kot ostali hišni ljubljenčki, ampak le mirujejo v določenem delu ribnika, kjer se počutijo varne in ni pretiranega gibanja vode in tudi zaradi tega je zaželeno, da ponoči izklopimo vse dodatne vodne efekte. Gibanje škržnega poklopca se pri spanju rib upočasni tudi le do 40krat na minuto. Hibernacija ali zimsko spanje rib. Hibernacija izhaja iz latinske besede hibermus, ki pomeni zimo in jo pri akvarijskih ribah ne bomo zazanali - to velja le za ribniške ribe, kjer s ečez zimo temp. spustijo pod 0C. Ko se temp. vode v ribniku spustijo pod 10C se ribe počasi umirjajo in manj absorbirajo hrano in pri še nižjih temp, se ribe zarijejo v blato ali na dnu ribnika otrpnejo. S tem se jim zmanjša srčni utrip, zniža telesna temp., presnova se skoraj ustavi, torej se riba pripravi na zmanjšanje porabe energije. Narava je z hibernacijo poskrbela, da ribe ostanejo žive tudi v hladnih mesecih, ko je možnost prehranjevanja skoraj nična in je nad njimi debela ledna skorja. Hrano za prezimovanje pa ribe črpajo iz svojih maščobnih zalog, zato je zelo pomembno, da si v jesenskih mesecih naredijo dovolj zalog in da jih hranimo z primerno in visokokvalitetno hrano. |
ENOVICE - želim se prijaviti na prejemanje novic spletne strani akvarij.com
| ©2012 www.akvarij.com servis, prodaja in vzdrževanje akvarijev ter ribnikov | Vse pravice pridržane. Kontakt: 041 697 116 [Robert Leitinger], e-pošta: info@akvarij.com Smo: 19.4.2024, 13:39:1 | obiskovalec številka: 6806618 | Izdelava spletne strani in gostovanje www.sloHost.net |
 |