|
|
|
ODPOVED LETA - KAKŠNE SO NAŠE PRAVICE
| | |
Vrnitev denarja?
Letalske družbe so v primeru, da same odpovedo let, dolžne potniku ponuditi tudi vračilo denarja, saj potnike ščiti evropska zakonodaja.
Bodite pozorni kdo odpove let!
Če potnik sam odpove polet
Če potnik sam odpove let, potem ga evropska zakonodaja ne ščiti.
Ali je upravičen do vračila denarja, je odvisno od vrste vozovnice, ki jo je kupil. Včasih letalske družbe v takšnih primerih ponujajo kupone v višini odpovedane vozovnice.
Če let odpove letalski prevoznik
Če let odpove letalski prevoznik sam - tudi če je to storil zaradi višje sile - mora potniku ponuditi vse tri spodnje možnosti, potnik pa izberete eno:
1. - povračilo denarja za vozovnico
2. - sprememba poti do končnega cilja takoj, ko je mogoče
3. - sprememba poti na poznejši datum, ki vam ustreza, pod primerljivi pogoji prevoza, glede na razpoložljivost prostih sedežev
Pomembno je dodati, da takoj, ko izberete eno od teh treh možnosti, nimate več pravice izbrati drugih dveh.
Kaj, če je odpovedan odhodni let, povratni pa ne?
Če sta odhodni in povratni let del iste rezervacije, tudi če ju opravljata dva različna letalska prevoznika, in je odpovedan odhodni let, mora prevoznik potniku ponuditi dve možnosti:
-vračilo denarja za oba leta (torej tako za odhodnega kot za povratnega)
-in spremembo poti za odhodni let
Potnik izbere eno od teh dveh možnosti.
Če je potnik ločeno rezerviral odhodni in povratni let in je odpovedan odhodni let, pa je upravičen le do povračila vozovnice za odhodni let.
Ali potniku poleg vračila kupnine pripada še odškodnina?
Ne, če je bil let odpovedan zaradi višje sile (pandemija, potres, vulkan, cunami, politični nemiri, vojna,...) potniku odškodnina ne pripada, saj se šteje, da gre za izredne razmere, na katere letalski prevoznik ni imel vpliva.
Ali tudi za neevropskega letalskega prevoznika velja zakonodaja EU?
Evropska zakonodaja in scenariji, ki jih opisujemo zgoraj, veljajo v primerih, ko:
-potniki letijo na letališče znotraj EU z letalskim prevoznikom, ki je bodisi iz EU bodisi zunaj EU,
-potniki letijo na letališče v EU z letališča zunaj EU s prevoznikom EU,
-potniki letijo z letališča v EU v državo zunaj EU z letalskim prevoznikom, ki je bodisi iz EU bodisi zunaj EU.
Kaj, če letalski prevoznik noče povrniti denarja?
Če letalski prevoznik noče povrniti denarja, kljub temu da bi po evropski zakonodaji moral, se lahko potnik obrne na pristojni organ, kjer ima letalski prevoznik sedež.
LETALO JE IMELO ZAMUDO - ALI MI PRIPADA ODŠKODNINA?
| | |
Evropska pravila o pravicah letalskih potnikov obravnavajo več vrst izrednih dogodkov ter za vsakega od njih opredeljujejo obseg pravic in morebitnih odškodnin, ki jih je letalski prevoznik potnikom dolžan izplačati v takšnih primerih.
Kaj je višja sila in kaj ni?
Višja sila so okoliščine, ki jih prevoznik ne more preprečiti niti s svojimi najboljšimi prizadevanji in na katere nima neposrednega vpliva.
To so:
- neugodne vremenske razmere
- cunami
- potres
- izbruh vulkana
- pandemija
- razna varnostna tveganja
- politična nestabilnost
- stavka letalskega prevoznika
- ter odločitve in omejitve nadzora zračnega prostora.
Med okoliščine višje sile zagotovo ne štejejo tehnične težave na letalu ali letališki opremi, ki se pojavijo zaradi neustreznega vzdrževanja ali se ugotovijo med rednim vzdrževanjem.
V primeru slabega vremena ali drugih okoliščin višje sile, ki jih letalski prevoznik z vsemi razumnimi in smiselnimi prizadevanji ne more preprečiti, potniki od njega ne morejo zahtevati odškodnine.
Zavrnitev vkrcanja
Zavrnitev vkrcanja se sicer največkrat zgodi po krivdi potnikov. Neveljavne osebne listine, prepozen prihod do prijavnega okna ali izhoda v letalo, zdravstveni ali varnostni zadržki in neizkoriščanje vseh predhodnih poletov na isti rezervaciji so najpogostejši tovrstni vzroki.
V takšnih primerih prevoznik ni dolžan potniku ponuditi pomoči ali izplačati odškodnine.
Toda če ste se na polet prijavili pravočasno in z veljavno rezervacijo ter vam je prevoznik kljub temu zaradi operativnih razlogov ali prevelikega števila prodanih vozovnic brez vaše privolitve zavrnil vkrcanje, vam evropska uredba 261/2004 daje določene pravice do nadomestnih potovalnih možnosti, pomoči in odškodnine.
Nadomestne možnosti potovanja
Pri nadomestnih potovalnih možnosti lahko kot potnik izbirate med povračilom kupnine vozovnice, novo in čim hitrejšo prevozno potjo do namembnega letališča in prestavitvijo obstoječe poti pod primerljivimi pogoji na poznejši datum po vaši izbiri - vse glede na razpoložljivost prostih sedežev. To svojo izbiro lahko uveljavljate samo enkrat za vsako posamezno tovrstno nepravilnost in je potem ne morete več spreminjati.
Kakršnakoli zamuda, ki bi nastala, ker se potnik ne bi pravočasno prijavil na polet ali zglasil na izhodu v letalo, prevoznika razrešuje odškodninske odgovornosti in vseh drugih obveznosti.
Če vam vkrcanje zavrnejo na vmesnem letališču in se odločite za povračilo kupnine vozovnice, vam je prevoznik dolžan brez kakršnihkoli dodatnih stroškov zagotoviti tudi povratni polet do odhodnega letališča.
Če vam prevoznik ne ponudi vseh treh možnosti, temveč vam enostransko povrne strošek prvotne vozovnice, lahko od njega zahtevate razliko do cene nove vozovnice pod primerljivimi pogoji prevoza.
Kaj se zgodi če ne po lastni krivdi ostanemo na letališču?
V primeru zavrnitve vkrcanja mora prevoznik oškodovanim potnikom v času podaljšanega prevoza ali čakanja nanj zagotoviti:
- brezplačno pomoč v obliki pijače in prehrane,
- če potovanja ni mogoče nadaljevati isti dan pa tudi namestitev v hotelu ter prevoz do tja in naslednji dan nazaj do letališča
- dva brezplačna klica, dva poslana maila in dva telefaksa
To pomoč vam mora ponudit letalski prevoznik, če tudi je razlog odpovedi leta višja sila.
Evropska uredba o pravicah potnikov kot tovrstno pomoč predpisuje še dva brezplačna telefonska klica ali dve sporočili po telefaksu, teleksu ali e-pošti, a tega prevozniki praviloma ne ponudijo, prav tako kateri od potnikov tega ne zahteva.
Ne le zato, ker so telefaksi le še v tehničnih muzejih, temveč tudi zato, ker evropska pravila o mobilnem gostovanju zagotavljajo zelo ugodno ali celo brezplačno komunikacijo znotraj držav Evropske unije, Liechtensteina in Norveške.
A če vam vkrcanje zavrnejo v Švici, nikar ne spreglejte te pravice - denarnica vam bo hvaležna, ker ena minuta odhodnega klica iz Švice stane krepko čez tri evre!
Nekateri prevozniki ne bodo hiteli s tovrstno pomočjo ali pa vam je sploh ne bodo ponudili. V tem primeru zbirajte račune za potrebne, razumne in primerne obroke ter pijačo, saj vam mora prevoznik takšne stroške povrniti. Toda pozor: prevoznik se lahko izvije in omeji ali celo odkloni pomoč, če dokaže, da bi njeno nudenje potnikom, ki čakajo na nadomestni ali zamujeni polet, zamudo še povečalo.
Do kakšne odškodnine smo upravičeni?
Za različne okoliščine, kot so zavrnitev vkrcanja, zamuda ali odpoved poleta, obstajajo različna merila, kdaj je potnik upravičen do odškodnine in kdaj ne. Ko je glede na svoje okoliščine potnik upravičen do nje, njeno višino določata razdalja poti oziroma relacija in končna zamuda na namembnem letališču.
Odškodnina, kadar je potnik do nje upravičen, znaša:
- 250eur za polete do 1.500 kilometrov
- 400eur za polete nad 1.500 kilometrov, če znaša zamuda na cilju najmanj štiri ure
- 600eur za polete nad 3.500 kilometrov, a le če polet ni v celoti znotraj Evropske unije oziroma sodelujočih 31 držav in če znaša zamuda najmanj šest ur
Ali so pravila kako drugačna, če vam je letalsko vozovnico za potovanje, pri katerem imate izpolnjene pogoje za odškodnino, plačal nekdo drug? Eden tovrstnih primerov so na primer službene poti, ko je plačnik vozovnice praviloma delodajalec.
Toda ne glede na to, kdo je plačnik vozovnice, je upravičenec do odškodnine vedno potnik, čigar ime je navedeno na vozovnici.
Odpoved poleta
Merila za odpoved poleta se uporabljajo, kadar potnik poti ne opravi s poletom, za katerega je imel prvotno potrjeno rezervacijo, temveč z nadomestnim poletom. Enako velja, če ste poleteli s prvotno potrjenim poletom, a je letalo pristalo na letališču, ki ni končni cilj, opredeljen v vozovnici, razen če ste v to preusmeritev privolili ali če sta načrtovano in dejansko letališče prihoda v istem kraju, mestu ali regiji. Takrat veljajo določila za zamude.
Pri odpovedi poleta mora potnik prejeti že opisano pomoč in tri nadomestne možnosti nadaljevanja potovanja kot v primeru zavrnitve vkrcanja. Upravičenost do odškodnine je odvisna od tega, kdaj je prevoznik potnika obvestil o odpovedi poleta, pri čemer je prevoznik ta, ki mora dokazati, kdaj in kako je potnika dejansko obvestil. Višine odškodnin so na enak način odvisne od razdalje in končne zamude na cilju kot pri zavrnitvi vkrcanja.
Odškodnine ne morete zahtevat:
- če vas je prevoznik o odpovedi poleta obvestil več kot 14 dni pred odhodom
- če vas je obvestil od 14 do sedem dni pred načrtovanim odhodom in so vam ob tem ponudili spremembo poti z manjšim odstopanjem od prvotno potrjenega in to pomeni, da na cilj prispete z manj kot štiri ure zamude, v primeru nadomestnega odhoda največ dve uri pred prvotno potrjenim odhodom
- če so vas o odpovedanem poletu obvestili manj kot en teden pred odhodom, se prevoznik še vedno lahko izogne obveznosti za izplačilo odškodnine, a le če vam lahko ponudi spremenjeno pot z največ eno uro zamika odhoda pred prvotno potrjenim in največ dvema urama zamude ob prihodu na končni cilj glede na čas rednega prihoda odpovedanega poleta
- ne glede na to, kdaj vas je prevoznik obvestil (celo, če vas ni obvestil), odškodnine ni dolžan izplačati, kadar je odpoved poleta posledica nekega od dejavnikov, združenih pod skupnim imenovalcem višje sile oziroma izrednih
Zamuda poleta in zamuda na končnem cilju
Merila za zamudo poleta se uporablja, ko potnik dejansko potuje na poletu, za katerega ima potrjeno rezervacijo. Zamuda lahko nastane že pri odhodu, lahko pa ob prihodu na namembno letališče zaradi neuspešnih prestopov. Pomembno je, da zamuda pri prihodu šteje samo, če sta zamujeni dohodni polet in posledično zgrešen nadaljevalni polet na isti rezervaciji.
Če gre za dve ločeni rezervaciji (kar je pri nizkocenovnikih skoraj pravilo), pravic zaradi poznega prihoda na namembno letališče ni mogoče uveljavljati - niti nadomestne vozovnice, še manj pa odškodnine. Prevoznik bo namreč štel, da se potnik ni pravočasno prijavil na nadaljevalni polet.
Prevoznik bo v vsakem primeru odklonil odgovornost, če je zamuda posledica varnostnih pregledov na prestopnem letališču ali če potnik po svoji krivdi ali malomarnosti ni upošteval ure vkrcanja, označene na vstopnem kuponu.
Nasvet: če imate kratek prestopni čas in vas na prestopnem letališču želijo varnostno pregledati ali morate na njem opraviti mejno kontrolo, se dogovorite, da vas vzamejo mimo vrste, oz. preverite, ali obstaja posebna vrsta za takšne primere (Fast Track, Short Connection ali kaj podobnega).
V primeru zamude že pri odhodu je prevoznik dolžan zagotoviti pomoč in izbiro treh opisanih nadomestnih možnosti potovanja na enak način, kot je opisano pri zavrnitvi vkrcanja.
Odškodnine se izplačajo po enakih merilih glede razdalje kot pri zavrnitvi vkrcanja, a le če znaša zamuda ob prihodu na namembno letališče najmanj tri ure. Seveda vzrok za zamudo ne sme biti neka od okoliščin višje sile, še manj pa krivda samega potnika.
V primeru zamud, odpovedi poletov in zavrnitve vkrcanja je letalski prevoznik dolžan zagotoviti informacije o pravicah potnikov (tudi) na prijavnih okencih, ne da bi potniki te informacije posebej zahtevali.
Rezervirali ste višji razreda prevoza, a ga niste dobili, kaj narediti?
Eno od najbolj preprostih pravil, ki varuje evropske letalske potnike, je: če vas prevoznik zaradi svojih razlogov prestavi v višji razred od tistega, za katerega imate plačano vozovnico, vam tega ne sme zaračunati.
Pogostejši primer je, da potnike prestavijo v nižji razred. Takrat je prevoznik v sedmih dneh dolžan povrniti del vozovnice, a le za segment, na katerem je prišlo do neprostovoljne premestitve v nižji razred.
Povračilo znaša:
- 30 odstotkov za polete do 1.500 kilometrov (merodajna je najkrajša zračna razdalja) - 50 odstotkov za polete nad 1.500 kilometri z izjemo poletov med Evropsko unijo in francoskimi čezmorskimi departmaji ter poleti nad 3.500 kilometri, kjer je odhodno ali namembno letališče zunaj Evropske unije. V teh primerih je predpisano povračilo v višini 75 odstotkov cene segmenta, na katerem se je pripetila premestitev v nižji razred.
Izgubili ali poškodovali so vam prtljago ali ta zamuja, kaj narediti?
Odgovornost letalskega prevoznika za izgubo, poškodovanje ali zamudo oddane prtljage ter poškodovanje ročne prtljage je omejena na dobrih 1.200 evrov, a če prevoznik dokaže, da je imela prtljaga okvaro, napako ali poškodbo, bo te odgovornosti razrešen.
Odgovornost letalskih prevoznikov za prtljago in predmete v njej je omejena na približno 1.220 evrov po kosu prtljage, pa še to le z dokazili in računi. Večjo odgovornost si potniki lahko zagotovimo le z doplačilom ali sklenitvijo posebnega zavarovanja.
Potnik si lahko ob doplačilu zagotovi višje kritje, ob tem je pomembno dragocenosti posebej prijaviti najpozneje ob prijavi na polet. Še več kritja zagotavljajo le komercialne ponudbe zavarovalnic.
EVROPSKA UREDBA O PRAVICAH LETALSKIH POTNIKOV
| | |
Kako ravnati, ko se na poti z letalom ali kakšnim drugim prevoznim sredstvom pojavijo nepričakovani zapleti? Kaj mora takrat prevoznik storiti za nas in kdaj mu ni treba storiti nič?
Ste na poti, ki za prihod do cilja zahteva prestop na enem od vmesnih letališč. Vse lepo in prav do trenutka, ko je postalo jasno, da bo prvo letalo zamudilo ravno toliko, da priključnega letala ne boste več ujeli.
To je samo eden od mnogo neželenih scenarijev, ki se potnikom lahko zgodijo na poti. Zamude, nerealizirani prestopi, odpovedi poletov, preusmeritve in združitve poletov, zavrnitve vkrcanja kljub potrjeni rezervaciji (overbooking), zamuda ali izguba oddane prtljage, prevoz v nižjem razredu - to so le nekatere od nevšečnosti, ki lahko doletijo potnika.
Kako v takih primerih ravnati in kaj lahko kot potniki s težavo pričakujemo?
Evropske pravice potnikov v letalskem prometu opredeljuje Uredba EU261 iz leta 2004.
Vsa evropska osemindvajseterica in še tri države naše celine
Evropska unija je edini del sveta, kjer imajo potniki praktično vseh vrst prevoza sistemsko zajamčene pravice in mehanizme za kompenzacijo v primeru nepravilnosti, kot so zamude. Največkrat se uveljavljajo pravice v letalskem prometu, a so pri tem zelo natančno opredeljena merila, višine odškodnine in tudi izjeme, ko prevoznik lahko upravičeno odkloni odgovornost.
Evropske pravice potnikov v letalskem prometu opredeljuje Uredba EU261 iz leta 2004. Velja na poletih, ko je odhodno letališče v Evropski uniji (tudi Islandija, Norveška in Švica), ne glede na to, ali je prevoznik iz Evropske unije ali ne. To pomeni, da velja tako za polete, ki so v celoti opravljeni na območju omenjenih 31 evropskih držav, kakor tudi za polete, ki z letališča v eni od teh 31 držav poleti kamorkoli drugam na svetu.
Letalske prevoznike, ki imajo sedež v Evropski uniji, Švici, Islandiji ali na Norveškem, evropske pravice potnikov zavezujejo praktično pri vseh poletih - dovolj je, da je bodisi odhodno bodisi namembno letališče na območju ene od 31 omenjenih držav.
Pravila veljajo tudi za polete, ki nimajo odhodnega letališča v eni od omenjenih 31 držav, če je namembno letališče v eni od teh držav in je hkrati tudi letalski prevoznik iz ene od teh držav.
Tako bo recimo polet nemške Lufthanse iz Istanbula v Frankfurt (ali kamorkoli na območje omenjenih 31 evropskih držav) podvržen tem pravilom, polet družbe Turkish Airlines iz Istanbula v Ljubljano (ali kamorkoli na območje omenjenih 31 evropskih držav) pa ne. Uredba EU261/2004 prav tako velja na primer na poletih Adrie Airways iz Podgorice v Črni gori v Ljubljano, ne pa tudi na poletih črnogorskega letalskega prevoznika med istima letališčema.
Ob tem je pomembno poudariti, da pomoči in morebitnih odškodnin ni mogoče prejemati po več osnovah - kdor jih je prejel po zakonodaji neke tretje države, jih ne more potem uveljavljati po evropskih pravilih, četudi izpolnjuje vsa zgoraj opisana merila.
Za letalske družbe, ki nimajo sedeža v Evropski uniji (trenutno 28 držav), Švici, Islandiji ali na Norveškem, se evropske pravice potnikov uporabljajo samo za polete, katerih odhodno letališče je na območju ene od teh 31 držav. V obratni smeri tem prevoznikom evropske uredbe 261/2004 ni treba upoštevati.
Pomembno je, kdo je dejanski prevoznik
Četudi se vam po podatkih na vozovnic zdi, da so izpolnjena vsa merila za uveljavljanje določil Uredbe EU261/2004, vas lahko v nekaterih primerih še vedno doleti neprijetno presenečenje.
V letalskem prometu je namreč že nekaj časa ustaljena navada, da ima isti polet oznako več letalskih družb. To pomeni, da imate lahko vozovnico izdano s kodo enega prevoznika, dejansko pa letite z letalom drugega prevoznika.
Za uveljavljanje (evropskih) pravic potnikov ni merodajno, kateri prevoznik je napisan na vozovnici, temveč kateri prevoznik je dejansko opravil polet.
Tako na primer na poletu iz New Yorka v Benetke, za katerega imate vozovnico z oznako poleta italijanske družbe Alitalia, dejanski prevoznik pa je ameriška Delta, evropska pravila o pravicah potnikov ne bodo veljala!
Prav tako je treba upoštevati, da za ta pravila kot območje Evropske unije ne štejejo Ferski otoki (Danska) ter Kanalski otoki in otok Man (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), štejejo pa vsa francoska prekomorska območja, Madeira (Portugalska) in Kanarski otoki (Španija).
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske do dneva izstopa iz Evropske unije šteje kot njen del. Če v prehodnem obdobju ne bodo dosegli posebnega sporazuma z Evropsko unijo, bo Združeno kraljestvo od tega dneva tudi glede evropskih pravil o pravicah potnikov imelo status tretje države, torej enako kot Turčija, ZDA, Kanada, Rusija, Indija, Kina, Srbija …
Bodite pozorni na posamezne segmente, zlasti pri nizkocenovnikih!
Na posamezni rezervaciji je lahko več poletov, največkrat pa gre za povratne vožnje, ki se začnejo in tudi končajo v istem kraju.
Evropska pravila o pravicah potnikov odhod in vrnitev obravnavajo kot dve ločeni vožnji, četudi so na isti rezervaciji oziroma vozovnici. Seveda pa več poletov za dosego cilja (npr. Ljubljana-Oslo z menjavo letal na enem od vmesnih evropskih letališč) šteje kot ena vožnja, zato je že manjša zamuda prvega letala, ki povzroči izgubo povezave in posledično bistveno poznejši prihod na ciljno letališče, upravičen temelj za pritožbo.
Po drugi strani pa je treba vedeti, da nizkocenovniki načeloma ne prodajajo več segmentov hkrati in da je pri njih vsak polet samostojna vožnja.
Posledica: če na primer polet v London z Easyjetom ali Ryanairom zamudi toliko, da zamudite naslednji polet za Edinburgh, bo prevoznik odklonil sleherno odgovornost in pomoč pri tej nevšečnosti.
Nizkocenovni prevozniki praviloma vsak polet obravnavajo kot ločeno potovanje, saj se s tem izognejo odgovornosti, če zaradi zamude enega letala zamudimo naslednjega.
"Mi smo prevoznik od točke A do točke B," vam bodo najverjetneje odgovorili (zato pri njih ne morete predati prtljage do končne destinacije, temveč jo morate vsakič posebej predati in prevzeti - ter ob predaji tudi plačati za njen prevoz).
KAKO DO SVOJIH PRAVIC?
| | |
Tudi če izpolnjujete vse pogoje za izplačilo odškodnine po Evropski direktivi o pravicah (letalskih) potnikov, pot do nje praviloma ne bo niti preprosta niti hitra.
Letalski prevozniki niso preveč zainteresirani za to, da bi vam izplačali upravičeno odškodnino v primeru večje zamude, odpovedi poleta ali zavrnitve vkrcanja, če to ni nujno potrebno. Že res, da bodo skoraj vedno (pomembna izjema je večina poletov nizkocenovnih prevoznikov) poskrbeli, da boste kljub morebitnemu neljubemu dogajanju le prišli do svojega cilja, a največkrat ne bodo naredili nič več od tega, kar je nujno potrebno - in tistega, kar izrecno zahtevate.
Ali so vas seznanili s pravicami?
Začne se že pri obveznosti obveščanja o pravicah potnikov. Letalski prevoznik je namreč v primeru dogodkov, ki jih evropske pravice opredeljujejo, dolžan potnika nemudoma pisno obvestiti o teh pravicah kar na prijavnem okencu oziroma pred vstopom v letalo.
Toda praksa kaže, da se to zgodi le redko. Celo takrat, ko informacije o teh pravicah izrecno zahtevate, jih morda ne boste dobili natisnjenih, temveč vas bodo napotili na svojo spletno stran, kjer pa teh informacij ne bi zlahka našel niti pes vohljač.
Zato je dobro vedeti, kakšne pravice sploh imate, ob tem pa jih, če ste do njih upravičeni, prijazno, a vendarle odločno zahtevati.
Kaj je "razumna pomoč", je pogosto nerazumljivo
Evropska direktiva o pravicah potnikov je pri obsegu pomoči, ki jo je dolžan zagotoviti letalski prevoznik, precej odprta za različne razlage. Pojem "razumna in smiselna oskrba s hrano in pijačo" je pri štiriurni zamudi za nekoga obrok s tremi hodi in neomejeno količino (brezalkoholne) pijače, a bo za letalskega prevoznika to največkrat bon za kakšnih pet ali sedem evrov.
Ob tem se pripravite, da ob neprijaznih letaliških cenah ta bon ne bo zadoščal niti za najmanjši sendvič in pollitrsko plastenko vode.
Če imate srečo, boste vse rešili pri prevozniku
Ko po pripetljaju le pridete do svojega cilja in bi želeli uveljaviti odškodnino, se dolgotrajna pot do nje šele začenja. Prvi (če imate srečo, tudi edini) korak je komunikacija z letalskim prevoznikom, ki je odgovoren za nastalo nevšečnost.
Slaba novica je, da pri uveljavljanju odškodnine ne obstaja enotni postopek komunikacije med potniki in letalsko družbo. Nekateri imajo za to že pripravljene spletne obrazce, ki precej olajšajo delo, v nasprotnem primeru pa morate dogodek opisati sami.
V vsakem primeru je zelo pomembno, da do konca postopka skrbno hranite vse dokumente in dokazila - predvsem so to vozovnice in vstopni kuponi (lahko tudi v digitalni obliki), če gre za poškodovanje ali izgubo prtljage oziroma nezadosten obseg pomoči, pa tudi vse račune.
Vsak prevoznik na svoj način
Evropska komisija sama po sebi nima nobenih pristojnosti odločanja v posameznih primerih, a na svojih straneh vendarle svetuje o upravičenosti do uveljavljanja pravic.
Vsekakor je pomembno, da so vse pomembne okoliščine opisane natančno in pravilno ter da je navedbe mogoče čim bolje podpreti z dokumentacijo.
Ponovno vprašanje, kaj je razumno - tokrat pri času za odgovor
Prvi odziv, ki ga lahko pričakujete od letalskega prevoznika, je - neodzivnost. Tisti prijaznejši prevozniki vam bodo ob oddaji spletnega obrazca ali e-dopisa odgovorili s samodejnim sporočilom, da "obravnavajo izjemno veliko število vlog in da se čas za odgovor zato podaljša". Koliko podaljša, pa praviloma ne zaupajo.
A ko niti po enem mesecu ne dobite nobenega odgovora, je spet čas za vrednotenje pridevnika "razumen", kajti evropska pravila predpisujejo, da je čas za naslednji korak, če v razumnem roku ne prejmete odgovora ali če ta ni zadovoljiv.
Če vam je letalski prevoznik dodelil številko primera, je to najpomembnejši podatek pri poizvedovanju - a nikar prevozniku ne oddajajte več vlog za isti primer.
Po dveh mesecih bo vendarle dovolj
V praksi ta razumen rok pomeni mesec dni, še raje tam nekje od šest do osem tednov. Če želite, lahko po enem mesecu poskusite poklicati in vprašati, kaj se, če sploh kaj, dogaja z vašim zahtevkom, a ne pričakujte čudežev.
Če vam je letalski prevoznik dodelil številko primera, je to najpomembnejši podatek pri poizvedovanju - a nikar prevozniku ne oddajajte več vlog za isti primer. Ne le zato, ker bi bil obstoj dveh številk za isti primer izjemno priročno opravičilo prevoznika za zavrnitev ali vsaj upočasnitev nadaljnjega postopka, temveč tudi zato, ker takšno početje v resnici upočasnjuje delo osebja, ki se s tem ukvarja.
Če je zahteva nesporno utemeljena, ne sprejemajte vmesnih ponudb
Zelo verjetno je, da bo v prvem odgovoru, ko ta pride, prevoznik zavrnil odgovornost, čeprav so razmere nesporne. Čim prej se prijazno pritožite in znova navedite vse razloge za svojo zahtevo.
Nekje med komunikacijskim pingpongom lahko pričakujete, da vam bodo ponudili popust pri nakupu naslednje vozovnice oz. kakšne gostinske storitve (seveda v nižjem znesku od tistega, ki ga predvideva Evropska uredba 261/2004) ali izdatno število milj v programu zvestobe.
Če ste stoodstotno prepričani, da je vaš zahtevek utemeljen, ne nasedajte takšnim polovičnim rešitvam. Prijazno zavrnite ponudbo, znova se sklicujte na Evropsko uredbo 261/2004 in zahtevajte tisto, kar vam pripada.
Na videz boljša ponudba je v resnici lahko precej slabša
Po evropskih pravilih mora biti odškodnina izplačana v denarju - razen če se potnik strinja z drugačnim načinom, zato prevozniki pač poskusijo srečo. Odškodnine ne smejo znižati niti za stroške bančnega nakazila.
Foto: Reuters
Če vam (v malo verjetnem primeru) prevoznik namesto 250 evrov denarja ponudi popust pri naslednji vozovnici v vrednosti na primer 400 evrov, dobro premislite. Ob tem ne pozabite, da ima morda kak drug prevoznik že sicer nižje cene vozovnic, kar takšno na videz ugodno ponudbo takoj naredi brezpredmetno in nesmiselno.
Drugi korak je največkrat neizogiben
Če ste imeli srečo in ste v razumnem času prejeli zadovoljiv odgovor in izplačilo, se vam z naslednjimi koraki ne bo treba ukvarjati. Žal pa je velika verjetnost, da se boste morali, ker bodo prevozniki poskusili dokazati višjo silo ali kakšne druge okoliščine, ki bi jih odrešile odgovornosti.
Takrat bo naslednji korak pristojna nacionalna organizacija, praviloma v državi, kjer se je incident zgodil oziroma kjer se je potovanje začelo.
To na primer pomeni, da bo v primeru, ko je ob vračanju iz Nice v Ljubljano čez München (ob predpostavki, da na poti tja ni bilo težav) zaradi zamude prvega poleta v Münchnu nadaljevalni polet v Ljubljano odšel brez vas (in ste v Nici že dobili vstopni kupon zanj), pravi naslov francoski organ.
Ne odločajo, temveč posredujejo
Ob tem imamo za potnika (vsaj) dve ne preveč prijetni novici. Prva je ta, da se pri teh organih postopki od države do države še bolj razlikujejo kot pri prevoznikih. Nekateri imajo večjezične spletne obrazce in tudi odgovarjajo v več jezikih. Drugi imajo obrazce samo v svojih matičnih jezikih. Tretji obrazcev sploh nimajo (v tem primeru obvezno uporabite zgoraj omenjeni evropski obrazec). Nekateri nimajo niti e-poštnega naslova, tako da ste obsojeni na papir in priporočeno pošto.
Druga ne preveč prijetna novica je, da ti organi nimajo moči odločanja, temveč le posredujejo - na srečo največkrat uspešno. A bodite pripravljeni, da se postopek lahko zavleče tudi do enega leta, da boste morda morali večkrat odgovarjati na ista vprašanja ali, podobno kot pri prvem koraku, kdaj preveriti, ali se sploh kaj dogaja z vašim primerom.
Obvezen del prijave pristojnemu nacionalnemu organu je tudi vsa (neuspešna) komunikacija med potnikom in letalskim prevoznikom.
Tretji korak: alternativno reševanje in/ali sodišče
Če je zahtevek res utemeljen, se pri tem drugem koraku zgodba praviloma uspešno konča.
A če ni tako, so naslednji koraki že bolj zapleteni, stopnja neenotnosti med posameznimi državami še večja, dodatni stroški (ki ne bodo nujno povrnjeni) pa skoraj zagotovljeni.
Če ima prevoznik sedež v Evropski uniji, lahko predate primer organu za alternativno reševanje sporov, tokrat v državi, kjer ima prevoznik svoj sedež. Za vozovnice, kupljene prek spleta, je na voljo poseben spletni obrazec.
Če niti to ne bi uspelo, pa ostane le še sodna pot, in sicer po postopkih za spore majhnih vrednosti, to je do pet tisoč evrov. Ti postopki sicer ne zahtevajo odvetnika, a se boste, če se na tej stopnji vendarle znajdete, morali kar poglobiti v postopke - ali pa vendarle najeti odvetnika.
Najpozneje na tej stopnji je nujno upoštevati zastaralne roke za tovrstne pravdne postopke, prav tako pa razlike med temi postopki v posameznih državah. Postopke alternativnega reševanja sporov in sodne postopke pri zahtevkih manjših vrednosti namreč urejajo nacionalne zakonodaje posameznih držav.
Posredniki - da ali ne?
Če vsaj malo začnete poizvedovati po spletu o (evropskih) pravicah (letalskih) potnikov, vas bodo prej kot slej začeli napadati različni oglasi tujih posredniških agencij, ki obljubljajo uspešno reševanje tovrstnih primerov.
Ti posredniki seveda delajo za provizijo, ki je ne bo plačal prevoznik, temveč potnik. Če odškodnine ne izterjajo, praviloma ne bodo zaračunali nič, a če jim uspe, jim boste morali prepustiti od 25 do 30 odstotkov zneska, ki vam pripada.
Približno toliko napora, kolikor bi ga vložili za pripravo dokumentacije za posrednika, zahteva priprava dokumentacije neposredno za letalskega prevoznika ali nacionalni organ v drugem koraku, a potem sledi nadaljnja komunikacija in najverjetneje tudi dodatno dokazovanje (vztrajnost je ključna). To gotovo zahteva dodaten čas in potrpljenje, ki bi ga kdo morda vseeno raje zaupal posredniku v zameno za njegov delež.
Ob tem dodajmo, da smo izvedeli tudi za mlado slovensko podjetje, ki to pomoč ponuja v slovenskem jeziku. Niso še tako močni, da bi se oglaševali tako izdatno kot njihovi tuji tekmeci, a pravijo, da nekaj uspešnih primerov že imajo za seboj. Prvi je bil osebni, in sicer na čezoceanskem poletu, ki je na cilj prišel kar en dan pozneje glede na vozni red.
"Letalski prevoznik potrebuje povprečno dva meseca, da se odzove na poslan zahtevek, a zaradi zavračanja krivde letalskega prevoznika se postopek uveljavljanja odškodnine skoraj vedno zavleče, lahko tudi za več mesecev," opisujeta svoje izkušnje z delom v omenjenem podjetju soustanovitelja Anamarija Cijan in Jakob Stemberger. "Sicer so tudi družbe, ki so zelo odzivne in celotni postopek končajo v dveh tednih, a moramo pri svojem delu vsekakor biti vztrajni, dosledni pri navajanju zahtev in jih podkrepiti z ustreznimi členi EU-regulative."
Če je treba na sodišče, je morda le dobro premisliti
Pri alternativnem reševanju spora se razmere morda spremenijo malo bolj v prid teh posrednikov, še bolj pa, če je treba na sodišče. Te agencije imajo namreč ob večjem številu primerov več znanja in več moči na sodiščih, kjer, kot zatrjujejo, dosegajo več kot 95-odstotno uspešnost (seveda če so zahteve utemeljene).
A če imate veliko volje in potrpljenja ter želje po spoznavanju pravnih postopkov in menite, da je vaš napor vreden prihranjenega stroška za agencijo, ni ovir, da ga tudi v najbolj trmastih primerih ne pripeljete do konca sami.
EVROPSKI PREDPISI ZA POTNIKE KI POTUJEJO Z VLAKI, AVTOBUSI IN LADJAMI
| | |
Ali ste vedeli, da evropski predpisi ne varujejo le potnikov na letalih, temveč tudi tiste, ki potujejo z vlaki, avtobusi in ladjami?
Precej manj znano je, da imajo podobne pravice tudi potniki na drugih oblikah javnega prevoza - a z nekaterimi omejitvami. Potniki so s pravicami v železniškem, avtobusnem in ladijskem prometu bistveno manj seznanjeni kot s pravicami v letalskem prometu, tudi število odškodninskih zahtevkov je bistveno manjše.
VLAKI
Mednarodni vlaki v Evropski uniji da, preostalo pa …
Prvi in temeljni pogoj za morebitno uveljavljanje odškodnine v železniškem prometu je, da vas o zamudi ali odpovedi niso obvestili že pred nakupom vozovnice. Če ste bili z morebitno nepravilnostjo seznanjeni že pred nakupom in ste se kljub temu odločili za nakup vozovnice, do odškodnine ne boste upravičeni.
Mimogrede, ena izmed pravic, ki jih ima vsak evropski potnik na vlaku, je, da mu ne smejo zaračunati nikakršnega dodatka glede na to, v kateri evropski državi je kupil vozovnico.
Evropska pravila, ki varujejo potnike v železniškem prometu, se praviloma uporabljajo v mednarodnem prometu med državami članicami Evropske unije. Ko gre za notranji promet oziroma kadar prevoz opravlja samo ena železniška uprava, se posamezne države same odločajo, ali bodo ta pravila veljala tudi v teh primerih.
Enako velja, kadar potovanje z vlakom ne poteka v celoti znotraj Evropske unije, na primer med Slovenijo in Švico (v letalskem prometu Švica, Norveška in Islandija, ki sicer niso članice Evropske unije, vendarle spoštujejo pripadajoča evropska pravila).
Evropske pravice potnikov v železniškem prometu praviloma veljajo v mednarodnem prometu med državami članicami Evropske unije. V notranjem prometu, predvsem pri mestnih, primestnih in regionalnih vlakih, oziroma kadar prevoz opravlja samo ena železniška uprava, se posamezne države same odločajo, ali bodo ta pravila veljala tudi v teh primerih.
Potnik mora imeti izbiro nadomestne možnosti
Pri vsaki zamudi ali odpovedi vlaka imajo potniki pravico do sprotnega prejemanja ažurnih obvestil o razmerah. Podobno kot pri letalskem prometu so potniki na vlakih v primeru, da bodo zaradi zamude ali odpovedi na cilj prišli vsaj eno uro pozneje od predvidenega časa, upravičeni do oskrbe (hrane in osvežilnih pijač, sorazmerno zamudi) in po potrebi tudi prenočitve.
Več kot enourna zamuda pri prihodu na cilj potniku daje pravico do odpovedi potovanja s takojšnjim povračilom cene za še neizkoriščen del poti. Če se je nepravilnost zgodila nekje na poti in nadaljevanje ni mogoče, mora prevoznik poskrbeti, da potnika brez stroška zanj vrne na začetek poti. Če je pot mogoče nadaljevati, mora prevoznik potniku omogočiti izbiro med potovanjem na poznejši dan ali čim hitrejšo nadomestno povezavo do cilja - tudi z drugimi prevoznimi sredstvi, če potovanje z vlakom ne bi bilo mogoče.
Potniki so z veljavno železniško vozovnico zavarovani tudi za primer smrti ali poškodbe.
V primeru, da niste uveljavljali pravice do prekinitve potovanja in pripadajočega povračila stroškov vozovnice, temveč ste nadaljevali potovanje z nadomestno možnostjo, ste upravičeni do povračila ene četrtine cene vozovnice za del potovanja, kjer je zamuda znašala med eno uro in dvema urama, oziroma polovico cene vozovnice, če je zamuda presegla dve uri.
Toda če znesek tako izračunane odškodnine ne dosega določenega zneska, je prevoznik ni dolžan izplačati. Ta znesek se sicer razlikuje med posameznimi državami, a največkrat znaša nekje okrog štiri ali pet evrov.
Če znesek izračunane odškodnine za zamudo ali odpoved vlaka ne dosega določenega zneska, je prevoznik ni dolžan izplačati. Ta mejni znesek se razlikuje med posameznimi državami, a največkrat znaša nekje okrog štiri ali pet evrov.
Če s takojšnjim reševanjem primera niste zadovoljni, se morate najprej pritožiti neposredno železniškem prevozniku. Naslednji korak, če odgovora ne prejmete v razumnem času ali z njim niste zadovoljni, je pritožba pri pristojnem nacionalnem regulatorju - v Sloveniji je to Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS).
Evropska pravila ureja tudi morebitne odškodnine za izgubo ali poškodovanje oddane prtljage v železniškem prevozu, a le, če je bila ustrezno zapakirana in primerna za običajen prevoz. Potniki so z veljavno železniško vozovnico zavarovani tudi za primer smrti ali poškodbe - v primeru smrti potnika prejmejo v 15 dneh od nesreče njegovi vzdrževani družinski člani najmanj 21 tisoč evrov predujma za kritje najnujnejših potreb.
Pri vseh oblikah javnega prevoza je v primeru neugodnih vremenskih razmer ali naravnih nesreč odgovornost prevoznika, zlasti pri odškodninah, zelo omejena ali povsem izključena.
AVTOBUSI
Krajša avtobusna potovanja praviloma niso vključena
Tudi v avtobusnem prometu evropske pravice niso samoumevne, kadar gre za notranji promet ali proge, katerih večji del se odvija zunaj Evropske unije. Prav tako so večinoma izključene proge in potovanja, ki ne presegajo 250 kilometrov.
V primeru odpovedi avtobusa ali zamude, ki presega dve uri, lahko potnik izbira, podobno kot pri nevšečnostih na vlaku, med vračilom vozovnice in vrnitvijo na začetek ali nadaljevanjem pod podobnimi pogoji, ob prvi priložnosti in brez stroškov. Če vam te izbire ne ponudijo, se lahko pritožite in poleg vračila zneska za vozovnico zahtevate še odškodnino v višini (dodatne) polovice cene te vozovnice.
Za potovanja nad 250 kilometrov, ki po voznem redu trajajo več kot tri ure, lahko potnik zahteva oskrbo (hrano in osvežilne pijače), če ima avtobus ob odhodu najmanj 90 minut zamude.
Neugodne vremenske razmere ali naravne nesreče omejujejo odgovornost prevoznika
Za potovanja na razdaljah, daljših od 250 kilometrov, ki po voznem redu trajajo več kot tri ure, lahko potnik zahteva oskrbo (hrano in osvežilne pijače), če ima avtobus ob odhodu najmanj 90 minut zamude. Če je treba počakati čez noč, ste upravičeni tudi do prenočitve, a največ do vrednosti 80 evrov na noč za največ dve noči - te obveznosti pa prevoznik nima, če so zamudo povzročile neugodne vremenske razmere ali naravne nesreče.
Tako kot pri železniškem prometu so tudi v avtobusnem smiselno opredeljene odgovornosti prevoznika pri poškodovanju ali izgubi prtljage ter smrti ali poškodbah potnika.
Tudi pri avtobusnih prevozih je morebitne zahtevke treba najprej nasloviti na prevoznika, in sicer najpozneje v treh mesecih od dogodka. Ta bi se moral odzvati v enem mesecu in dokončen odgovor zagotoviti v treh mesecih od prejema prijave, a če ne odgovori zadovoljivo ali sploh ne odgovori, je naslednji korak pristojni nacionalni organ - za področje pravic potnikov avtobusnega prevoza je v Sloveniji pristojno ministrstvo za infrastrukturo.
Evropske pravice potnikov v avtobusnem prometu načeloma ne veljajo za vožnje, krajše od 250 kilometrov, prav tako niso samoumevne v domačem prometu in na progah, ki večinoma potekajo zunaj Evropske unije. Foto: Planet TV
LADJE
V ladijskem prometu daljši seznam izključitev
Evropske pravice potnikov v ladijskem prometu načeloma veljajo:
- za vse prevoze, ne glede na prevoznika, če je začetek ali konec potovanja (ali oboje) v enem od pristanišč Evropske unije.
Evropske pravice potnikov v ladijskem prometu ne veljajo:
- za ladje, ki imajo največ tri člane posadke
- ladijske prevoze, ki v eno smer ne presegajo 500 metrov
- zgodovinske ladje (z redkimi izjemami)
- ladijske ekskurzije in oglede znamenitosti
- če ladje nimajo nastanitvenih zmogljivosti ali če potniki na ladji prenočijo manj kot dvakrat.
Pri odpovedi plovbe ali zamude, ki presega 90 minut, mora potnik prejeti oskrbo in imeti enako izbiro, kot jo imajo potniki, ki so jim odpovedali potovanje na vlaku ali pa so imeli težave z zamudami. Tudi pri odškodnini veljajo precej podobna pravila, prav tako tudi ob naravnih nesrečah in neugodnih vremenskih razmerah, ki močno omejujejo ali celo izključujejo odgovornost prevoznika.
Prevoznik se mora na pritožbo potnika odzvati v roku enega meseca od prejema, dokončno pa odločiti v dveh mesecih od prejema. Če potnik s tem ni zadovoljen ali odgovora sploh ni prejel, se bo moral seveda obrniti na pristojno ustanovo. Načeloma bi to morala biti tista v državi odhoda, a ko odhod ni bil v Evropski uniji, je lahko to tudi pristojna ustanova v državi prihoda - za pravice potnikov v ladijskem prometu je v Sloveniji pristojna Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, za reševanje pritožb pa Tržni inšpektorat Republike Slovenije.
|