|
|
|
PEŠČENI FILTER ZA RIBNIK
| |
%%%fbLikeLink%%%
|
|
VPRAŠANJE št. 205:
Z ozirom, da sem dobil kar nekaj različnih vprašanj o peščenih filtrih, ki bi se naj uporabljali za ribnike, bi kar generalno odgovoril....
ODGOVOR:
Peščeni filter deluje zelo kvalitetno pri bazenski tehniki, pri ribniki pa zelo slabo
Razlika med bazenom in ribnikom je kot dan in noč, saj za čisto vodo v bazenu skrbi klor, pri ribniku pa klora logično ne moremo uporabiti in moramo skrbeti za pravilno obliko bakterij ter njihovo "shrambo", ki mora biti v filtru in ne v ribniku.
Peščeni filter ima kar nekaj pomanjkljivosti:
-voda se v njega tlači in zato se hitreje zamaši
-ker deluje na tlačnem sistemu v filtru ni kisika, ki ga potrebujejo aerobne bakterije za pretvorbo v drugo bolj koristno obliko (amonjak, in nitrit sta zelo strupena in tvorca alg, a se ob zadostni količini kisika pretvorita v mnogo manj nevaren nitrat)
-pesek deluje le mehansko (sicer ne tako kot razne filtrirne gobe) in skoraj nič biološko, kar je logično saj ima peščeni filter pri bazenski tehniki le to funkcijo, da pobere nase odmrle alge, ki smo jih prej uničili z klorom
-peščeni filter ponavadi poganjajo zelo močne črpalke, ki so velik potrošnik električne energije (po ogledu par različnih ribnikov po SLO so te črpalke močne od 650W pa celo 2250W)
Naši, oziroma pravi ribniški filtri (vsaj tisti, ki so zares dobri, saj obstajajo tudi zelo enostavni) pa so sestavljeni iz 6 različnih filtrirnih materialov, kjer krtačke skrbijo za grobe nečistoče, filtrirne gobe, delujejo 60% mehansko in 40% biološko, biokroglice pa delujejo 95% biološko ter 5% mehansko in predstavljajo tudi najdražji del filtra.
V primeru večjega ribnika se uporabi eden filter za mehansko čiščenje brez biokroglic ter le z filtrirnimi gobami in v tem filtru se lahko uporabi tudi filc sistem, kjer filc pobira zelo fine delce ter tudi alge.
Ker v mehanskem filtru ni biokoglic, se bo voda le mehansko očistila, biološke nečistoče, oziroma natančneje mikroorganizmi in bakterije pa bodo stekle do rastlinskega dela.
Drug ali več filtrov pa vežemo na drugo črpalko in jih napolnimo le z biokroglicami
Za pospešitev nitrifikacijskega postopka skrbi pretočni sistem, natančneje kisik ter oblika biokroglic, ki so fino perforirane ter nekatere napolnjene z biopurnimi svalki.
Namen fino poroznih materialov je v tem, da se v njih zadržujejo bakterije in se vežejo ene na druge, oziroma pretvarjajo v novo obliko. Te iste biokroglice se uporabljajo v filtrih za morske akvarije, kar pomeni da so res visoko kvalitetne.
Pred mehanski filter še je zelo zaželeno namestiti uv napravo, vodo iz filtrov pa nato usmerimo tako da teče preko rastlinskega filtra, ki je sestavljen iz izbranih zelo hitro ter bujno rastočih rastlin, ki preko korenin, ki so v vodi nase vežejo mikroorganizme in bakterije iz katerih bi sicer v vodi rasle alge.
Tak sistem poganjata ena, dve ali največ tri črpalke, ki imajo moč ca 120W na posamezno črpalko, kar je neprimerno manj kot pa črpalke, ki jih uporabljamo za zagon peščenega filtra.
Roby
|
|
|
26.07.2009 | objavil: Robi | Število ogledov: 128 |
|
|
|
|