|
|
|
LEKSIKON MORSKIH ORGANIZMOV!
| |
%%%fbLikeLink%%%
|
|
SPUŽVE!
Generalno o spužvah.
Spužve spadajo med najstarejše vodne naseljence in po določenih zapisih bi naj bile stare že čez 600 milj. let.
Spužve so dobile svoje ime zaradi številnih por, oziroma luknjic s katerimi so zgrajene.
Danes poznamo že 8000 vrst različnih spužv.
Spužve so čistilci vode, ki preko svojih por prefiltrirajo vodo, a se ne prehranjujejo le na tak način, ampak zelo rade zaužijejo cianobakterije, razne alge ter mikro plankton.
Posebne celice na spužvi vsrkajo hrano in jo nato razdelijo po celotni spužvi.
Spužve so sestavljene iz osnove, ki je zgrajena iz kalka ali kremenčeve kisline in predstavlja osnovno strukturo iz katere raste v razne oblike spužvasta gmota polna por.
Lahko jih najdemo čisto pri obali ali pa v zelo globokih vodah, v senčni ali pa v sončni legi in so v različnih barvnih niansah.
Razmnožujejo se tako da temu primerna celica izloči majhen nastavek-larvo, ki prosto plava in mora najti svojo mesto razvoja v 1 do 3 dneh.
Odmrla spužva ima sposobnost iz svojega najmanjšega živega dela, ponovno rast.
Imajo zelo malo plenilcev, le nočni polž, določeni črvi, nekaj malo rib ter želve so sposobne uničiti spužvo.
Spužve zaradi tega proizvajajo določene strupene substance (terpen, Sterol, Caroten in druge toksične substance) in s tem odvračajo napadalce, te substance se pa veliko uporabljajo v moderni medicini, kot razni antibiotiki.
Clathria je oranžna spužva, ki v akvariju težko uspeva saj potrebuje specialno hrano.
Haliclona ali modra spužva lahko preživi v akvariju, a potrebuje močan pretok vode, plankton, dobro kvaliteto vode ter ne preveč svetlobe.
Stylissa ali oranžna rebrasta spužva potrebuje za preživetje v akvariju močan pretok vode, plankton, dobro kvaliteto vode ter ne preveč svetlobe.
MEHKE KORALE!
Mehke ali usnjene korale so zgrajene izmehkega stebla in prstnih nastavkov podobne drevesu ali grmu in iz snovi, ki je podobna usnju.
Vrhovi mehkih koral so posajeni z polipi, ki skrbijo za lovljenje hrane in so povezani z celotno kolonijo.
Ko so polipi odprti lovijo plankton v akvariju, kar pa se ponavadi dogaja malce bolj v nočnih urah, saj jih polno vklopljena svetloba (dnevna osvetlitev) kar precej moti, manj pa modra nočna svetloba.
Spodnji del je prilepljen na kamen in ni prosto gibljiv, razen primeru razpada, kjer noga mehke korale razpade, vrhovi pa so sposobni samostojno preživeti. Večje primerke lahko prav tako cepimo tako da kakšno "vejico" mehke korale odrežimo in jo postavimo na drugo mesto v akvariju.
Mehke korale so primerne za začetnike in skoraj za vsak akvaij.
Danes poznamo približno 800 različnih vrst mehkih koral.
Anthelia je mehka korala podobna Xeniji, ki je zelo odporna in potrebuje za svojo rast kar precej močan pretok vode(ni direkten) in veliko svetlobe ter naj se izogiba cianoalgam.
Dendronephthya je mehka korala, ki jo je zelo težko daljnoročno vzdrževati v akvariju predvsem zaradi svoje prehrane.
Prehranjuje se z planktonom, ki ga je potrebno dodajati skoraj dnevno in sicer tako, da izklopimo vse črpalke in ji ga dodamo v njeno bližino.
Ne potrebuje veliko svetlobe in ne preveč močan pretok vode.
Sarcophyton ali gobasta mehka korala se prehranjuje z zoaksantelami (pozor na dobre in primerne modre luči) in dobro uspeva z vsemi vrstami rib in nevretenčarji ter je med akvaristi zelo priljubljen, saj je zelo nezahteven za vzdrževanje in je kar precej odporen.
Vrhovi mehkih koral so posajeni z polipi, ki skrbijo za lovljenje hrane in so povezani z celotno kolonijo in so odprti takrat, ko je v akvariju nizka vrednost nitrata in fosfata.
Spodnji del je prilepljen na kamen in ni prosto gibljiv, razen primeru razpada, kjer noga mehke korale razpade, vrhovi pa so sposobni samostojno preživeti. Večje primerke lahko prav tako cepimo tako da kakšno "vejico" mehke korale odrežimo in jo postavimo na drugo mesto v akvariju.
Ko se korala čisti, se ponavadi zapre in nato na zgornjem delu gobe vidimo, majhne kakcem podobne delce, še posebej, če imamo v akvariju slab pretok vode, kar za tega primerka ni najbolje.
Sinularia se prehranjuje z zoaksantelami (pozor na dobre in primerne modre luči) in dobro uspeva z vsemi vrstami rib in nevretenčarji ter je med akvaristi zelo priljubljen saj je zelo nezahteven za vzdrževanje in je kar precej odporen.
Vrhovi mehkih koral so posajeni z polipi, ki skrbijo za lovljenje hrane in so povezani z celotno kolonijo.
Spodnji del je prilepljen na kamen in ni prosto gibljiv, razen primeru razpada, kjer noga mehke korale razpade, vrhovi pa so sposobni samostojno preživeti. Večje primerke lahko prav tako cepimo tako da kakšno "vejico" mehke korale odrežimo in jo postavimo na drugo mesto v akvariju.
Sinularia potrebuje za svojo rast kar precej dobro in močno osvetlitev ter srednje do močan pretok vode.
Lemnalia se nahaja v Keniji in Indoneziji in se prehranjuje z zoaksantelami (pozor na dobre in primerne modre luči) .
Vrhovi mehkih koral so posajeni z polipi, ki skrbijo za lovljenje hrane in so povezani z celotno kolonijo in so odprti takrat, ko je v akvariju nizka vrednost nitrata in fosfata.
Včasih potrebuje kar nekaj časa, da se prilagodi na prostor v akvariju in v kolikor ji ne ustreza ji je potrebno poiskati drugega. (nima rada temnih prostorov)
Xenia je zelo občutljiva na višje vrednosti nitrata in fosfata v akvariju in v idealnih razmerah kar precej hitro raste.
Sestavljena je iz telesa-noge ki je pritrjena na kamen, na vrhu pa ima polno malih polipov, ki venomer iščejo hrano (se non-stop odmirajo in zapirajo zelo zanimivo na pogled).
Prehranjuje se z zoaksantelami (pozor na dobre in primerne modre luči) in dobro uspeva z vsemi vrstami rib (morda malce manj z doktori in cesarčki) in nevretenčarji ter ima rada malce bolj pretočne in sončne predele akvarija.
Clavularia (zelo hitro se zamenja za Tubioporo Musico) spada med trobentaste korale in jih ni dobro po raznih strokovnih zapisih vstavljati v akvarij skupno z zvezdami, raki, polži in določenimi vrstami rib, ki cvetove/polipe clavularie rade grizejo, čeprav po mojih dosedanjih izkušnjah Clavularia zelo dobro uspeva v akvariju kljub eventuelnim plenilcem.
Spodnji usnjati del, s katerim je prilepljena na kamen je lila ali rdeče barve, zgornji polipi pa belo, rjavo ali zelene barve.
So precej občutljive na nitaste alge in v kolikor akvarij ne osvetljuje HQI svetloba, potem zelo hitro izgubijo svojo močno barvo.
Prehranjujejo se z algami zoaksantelami, torej potrebujejo dovolj dobro in primerno modro nočno in dnevno osvetlitev ter kar precej dober pretok.
V kolikor vrednost nitrata naraste, potem se polipi obarvajo v rjavo barvo.
V primeru ugodnih razmer pa zelo hitro raste. (viden je dnevni napredek)
Tubiopora Musica je korala ki je zelo podobna Clavulariji, le da ima ta cevkasto rdečo kalk ogrodje iz katere rastejo polipi.
Tubioporo ne smemo izpostavljati na direktno svetlobo - srednja osvetlitev ter srednji pretok vode.
Pennatulacea se ne primejo na skale, ampak imajo svojo nogo v pesku, polipi ki pa so posajeni po steblu, pa imajo veliko sposobnost vsrkanja vode, zato je lahko organizem zelo spreminja svojo obliko in zato je tudi dobila svoje ime morska vzmet.
Čez dan je navadno skrita v pesku, ponoči pa se odpre v vsej svoji velikosti in lepoti in preko svojih polipov išče hrano.
S svojo nogo se je sposobna tudi premikati, v kolikor ji položaj v akvariju ne ustreza.
Obstajajo ženske in moške kolonije morskih vzmeti in razmnožujejo se na tak način da se v vodo sprostijo celice za razmnožitev in ta si nato v pesku poišče novo domovanje in se ustvari nova kolonija.
Nekatere so velike samo par cm, največje pa tudi do 2m.
V morju nimajo sovražnikov in kar nekaj različnih živalic živi v njihovem steblu.
ANEMONE!
Anemone ali morske vetrnice so zgrajene iz noge, s katero se lahko anemona giblje po akvariju in iz lovk, nitk, ki jim služijo za lovljenje hrane, ki jo nato vnašajo v svoja usta, ki so ponavadi na sredini anemone.
Ko anemona išče hrano je odprta ter z lovkami lovi žrtve (majhne ribe, kozice, rake, ježke,….) ko pa se prehranjuje pa se zapre.
Lovke so ponavadi strupene za ostale morske organizme, razen za ribe iz rodu Amphiprion - klovnske ribice in kozice - Thor Amboinensis, ki lahko živita v lovkah anemona in sta imunsko odporna na strup anemone.
Tako sta ti dve malce manjši vrsti morske družine zaščiteni pred plenilci, v zameno, pa ji nosita v svoj "dom" kar nekaj hrane.
Zelo zanimivo je spremljati klovnske ribice, ko v akvarij vnesemo novo anemono in ker niso navajeni na njen strup, se počasi navajajo in par krat le malce namočijo svoje telo v anemono, tako da se ji ponovno izoblikuje imunski sistem.
Drug primer simbioze so pa majhne anemone - Calliactis Polypas, ki živijo na hišici raka -dardanus Pedunculatus, ki ga s tem ščitijo pred plenilci, on pa jim ponuja brezplačen prevoz in s tem seveda posledično večjo možnost prehranjevanja
Anemone razlikujemo glede na dolžino lovk, saj imajo nekatere lovke dolge nekaj cm, medtem ko druge lovk skoraj nimajo - tepih anemone (te lahko zrastejo tudi do velikosti 150cm) in skupaj poznamo okoli 1000 različnih vrst anemon.
Prav tako obstaja ogromno različnih vrst anemon in skoraj v vseh in zelo čudovitih barvah in zelo močno poživijo akvarij.
Nekatere vrste so dvoživke in svoje naslednike enostavno izplunejo iz sebe, oziroma se delijo in so sposobne ločeno preživeti v kolikor jih fizično ločimo na več delov.
Anemone moramo obvezno hraniti z posebno hrano (oslič, dagnje, zmrzjena hrana,…)
Cerianthus ali celindrična anemona je zgrajena iz svoje noge, ki je tudi prosto gibljiva in s katero se navadno zavleče pod kakšen kamne ali v pesek (raje ima pesek) in okoli katere se nato naredi ščit pred plenilci. Zgornji del pa je sestavljen iz ust in zelo dolgih lovk, ki lovijo v vodi hrano in so strupene za ribe.
Dandanes poznamo okoli 50 različnih vrst teh anemon.
Je dvospolnik, svoje naslednike izvržejo iz svojega telesa in si sam poišče novo domovanje, je zelo odporen tudi na zelo zanemarjene akvarije in doživi 100let.
Prehranjuje se z algami zoaksantelami ter tudi živo hrano in ima kar nekaj plenilcev (razni cesarčki, raki, zvezde, ježi) in ima raje malce bolj temne prostore, kjer je dobro malce izolirate, saj se v njegovih lovkah skriva kar precej nevaren strup za določene nevretenčarje ter majhne ribice.
RAKI, KOZICE, JASTOGI, POLŽI, ČRVI!
Calcinus ali puščavnik so majhni rakci z hišicami, in so zelo koristni prebivalci akvarijev, saj se prehranjujejo z algami ter ostanki hrane in imajo prav tako zelo pisane noge (modre in oranžne).
V akvariju potrebujejo večje hišice, saj ko prerastejo svojo, si morajo poiskati večjo. Desno klešče ima večje in jo potrebuje zato, da z njo zapre dostop v hišo in za obrambo.
Dardanus Megistos ali belo piki rak samotar je kar velik primerek svoje družine in ni najbolj primeren za akvarije z nevretenčarji, (bolj za akvarij z ribami), saj manjše rake in kozice uniči ter s svojim nenehnim iskanjem hrane prekucne marsikatero koralo. Skoraj vsake 3 mesece potrebuje večjo hišico, sicer pogine.
Dardanus Pendunculatus je rak samotar z hišico, ki živi v simbiozi z anemonami, ki jih nosi na svoji hišici in te ga branijo pred napadalci, njim pa z transportom preskrbi dovolj hrane,
Odontodactylus Scyllarus - mantis ali škampu podobni ropar je v akvariju zelo nevaren za vse vrste manjših rib, rakov, kozic in zvezd, ki jih lovi za svojo prehrano.
Čez dan je ponavadi skrit v svojih rovih, ki si jih je naredil iz peska pod skalami, ponoči pa s svojo hitrostjo ter zelo močnimi lovilnimi nogami lovi svoje žrtve. Lovilne noge so tako močne, da lahko poškoduje tudi ljudi in celo steklo akvarija.
Drugače je pa zaradi barvne pisanosti in atraktivne oblike zelo zanimiv morski organizem, še posebej atraktivne so njegove očke, ki jih lahko obrača in z njimi vidi 360 stopinj, kar je značilno za vse rake.
Lysmata Amboinensis spada med morske kozice in je zelo koristen prebivalec v akvariju, saj ima podobno funkcijo kot riba Labroides Dimidiatus, ki pobira z rib zajedalce.
Prizor zdravljenja je prav zanimiv, saj se riba "parkira" pred kozico in ji odpre škržni poklopec, da ji lahko ta v miru očisti slepe potnike na ribi.
Kozica ima na sebi razpoznaven znak in sicer čez ves hrbet rdečo črto in je tudi dnevno aktivna ter jo lahko kombiniramo v akvariju z vsemi ostalimi kozicami, kakor tudi z večjim številom svoje vrste.
Lysmata Debelius ali rdeča kozica je zelo lepe in intenzivne barve in mirno lahko rečem, da je ena izmed najlepših morskih kozic, a žal od tega ljubitelji akvaristike nimamo kaj dosti, saj slovi tudi po tem da je čez dan precej skrita.
Prav tako čisti/zdravi ribe, a ne tako intenzivna kot Lysmata Amboinensis in jo lahko prav tako kombiniramo v akvariju z vsemi ostalimi kozicami, kakor tudi z večjim številom svoje vrste.
Lysmata Wurdemanni je morska kozica, ki je v akvariju kar precej skrita in po nekaterih podatkih kar precej dobro orožje proti majhnim steklenim roza anemonam, ki so škodljive, a za dober rezultat potrebujete večje število kozic v enem akvariju.
Stenopus Hispidus je morska kozica, ki je malce bolj nočno aktivna in čez dan navadno prebiva v kakšni votlinici in pri njih moramo paziti, da lahko v akvarij naselimo le par in da se samci kar precej prerekajo, kar lahko privede tudi do pogina, čeprav si pri večjih akvarijih razdelimo svoj teritorij.
V kolikor je v akvariju dovolj prostora načeloma se ostalih kozic ne dotakne.
V mojem akvariju - 900l brez težav bivajo naslednje kozice:
3* Stenopus Hispidus (dva samčka)
2* Lysmata Amboinensis
1* Lysmata Wurdemanni
5*Thor Amboinensis
Pri parjenju samica nosi jajca na svojem zadnjem delu in v tem času ji samec išče hrano in ji nosi v njeno skrivališče (zelo zanimivo dogajanje)
Thor Amboinensis ali sexy shrimp je najmanjša kozica primerna tudi za manjše akvarije in v kolikor nima dovolj dobrega skrivališča lahko kar hitro postane hrana za večje ribe.
Primerno skrivališče so ponavadi razne anemone ter trde korale z večjimi polipi, na katere so imunsko odporne (strup njihovih lovk)
V zavetišču teh lovk so tudi dnevno aktivne.
Lybia Tesselata je rak, ki je poseben ne samo po svoji barvi in oblik, ampak tudi po tem, da ima namesto klešč, v "zapestju" anemone, s katerimi se brani.
Ne zraste velik, zato je primeren za manjše akvarije.
Poznamo ca 5000 različnih vrst rakov.
Uca Tetragon ali majhni peščeni rakci živijo v pesku, v katerega se radi skrijejo.
Za samce je značilno, da imajo eno veliko kleščo, s katero ob paritvi mahajo samicam in se z njo borijo z drugimi samci tako dolgo da nekdo odneha.
So zelo zanimivi in lepih atraktivnih barv.
Panularis Versicolor je zelo lep modro obarvan jastog, ki je na začetku zelo plašen in malo viden, ko pa se navadi na hrano, pa je najprej tudi podnevi aktiven, čez določen čas, pa že tako udomačen, da je kar z roke.
Prehranjuje se z algami ter z zmržjeno hrano in je zadovoljen tudi z hrano za ribe, ki jo na zelo sesalni način išče v pesku, s čimer je zelo koristen za prevetritev peska.
Ko se levi je ponavadi dva dni zelo občutljiv in skrit v kakšni votlini, oklep, ki ga pa odvrže je pa izgleda tako, kot da je poginil in večina strank me kliče, da jim je poginil, še posebej zaradi tega ker menja "kožo" zelo pogosto, ko menja tudi akvarij.
Enoplometopus Occidentalis je zelo lep rdeč jastog, ki pa je žal v akvariju zelo malo viden, saj je ponavadi čez dan skrit v svoji votlini.
Čeprav ima zelo velike klešče je zelo mirne sorte, razen do istega predstavnika svoje vrste, kjer definitivno eden (manj močan) zapusti akvarij (ali pogine ali pa skoči izven akvarija)
Turbo Setosus - morski polž z hišico je zelo dobrodošel v vsakem akvariju saj je rastlinojeda žival in se prehranjuje z algami, ki jih strga s stekla in z kamnov.
Nerida Undata - morski polž z hišico je zelo dobrodošel v vsakem akvariju saj je rastlinojeda žival in se prehranjuje z algami, ki jih strga s stekla in z kamnov.
Pri tej vrsti polžev moramo imeti akvarij vedno dobro pokrit, saj ponoči zlezejo izven vode in nato padejo iz akvarija, čeprav se lahko zaprejo in kar nekaj časa preživijo na suhem.
Dolabella Auricularia je morski polž, ki je zelo velik uničevalec alg v akvariju, njegova težava je le v tem da v naravi zraste do 60cm.
Je zelo nevtralnih barv in velikokrat ga zamenjamo za kamen in ni prijetnega videza ter bolj aktiven ponoči.
Ne znam si sicer predstavljati, a domačini navajajo, da so zelo okusni.
Sabelladie morski črvi so zgrajeni iz cevke in lovk ki jih črvi molijo iz cevke in s tem lovijo hrano.
Cevka, oziroma noga črva je sestavljena iz dolge mehke cevke ter drobnih koreninic, ki se obvijejo z raznimi materiali ter se zavlečejo med skale ali v pesek in tako zaščitijo pred napadalci. V primeru približevanju lovkam črva se te potegnejo v notranjost cevke, tako da sploh niso vidne.
Lovke so različnih barv in nekatere so kar precej atraktivne in dolge tudi do 30cm.
Zaželeno jih je hraniti.
Protula Bispiralis je Sabelli podoben črv, le da ima ta trdo kalk ohišje in j etako mnogo bolje zaščiten pred plenilci.
ALGE, TRAVA!
Caulerpa spada med alge, oziroma je podobna morski travi in pri tem moramo biti pozorni na podvrsto Racemosa, ki ima obliko majhnih kroglic, saj ko je napadena s strani raznih rib (predvsem kirurgov) potem v vodo oddaja strupene snovi, ki jih pred tem vezala nase, saj je za vse Caulerpe značilno da iz vode veže strupene snovi (nitrat, amonijak, fosfat) in je zato primerna tudi za filter.
Za filter uporabljamo manj nevarno Caulerpo Taxifolijo, ki jo lahko nabavimo posebej ali pa celo zraste iz živih kamnov.
Kot že rečeno Caulerpo zelo rade napadejo ribe iz rodu kirurgov in potrebuje za svojo rast svetlobo, zato v kolikor se uporablja za filter mora biti filter tudi osvetljen.
Več kot je v akvariju nitrata in fosfata hitreje raste.
Chlorodesmis Fastigiata je zelo lepa svetlo zelena trava/alga, ki včasih zraste kar iz živega kamna in ne potrebuje preveč zahtevnih pogojev za rast in ni kompaktibilna z ribami iz vrste kirurgov.
Rdeča alga potrebuje za svojo rast malce manj svetlobe, mirnejši prostor v akvariju ter akvarij brez kirurgov.
Ulva Lactuta se imenuje tudi morska solata in ponavadi zraste sama iz morska živega kamna v prvotni fazi ciklanja akvarija in nato tudi zelo hitro izgine in potrebuje za svojo rast zelo dobro in močno osvetlitev. Je polna vitaminov in se zato najde na krožnikih marsikaterih domačinov.
STEKLENI PLOŠČATI POLIPI!
Med steklene ploščate anemone spadata Discosoma in Ricordea in za obe je značilno, da živita posamezno ali v kolonijah, sta lahko različno veliki od 1 pa do 100 cm, različno barvani in zelo atraktivnih barv, razmnožujeta se tako, da iz sebe odvržeta nov nastavek in sta zgrajeni iz majhne noge, ki se oprime skale in večjega krožnika - polipa na katerem so večje ali manjše lovke.
Prehranjujeta se predvsem z algami zoaksantelami.
Razlikujeta se pa v tem da ima:
-Ricordea raje veliko svetlobe in manjšo gibanje vode ter ima daljše lovke
-Discosoma pa ima raje temnejše prostore ter ima manjše lovke.
Razmnožujejo se tako, da večji polipi iz sebe izvržejo svoje naslednike, ki se primejo skal nekje v bližini in nato samostojno rastejo in če so pogoji normalni, potem je razmnoževanje ter rast polipov kar precej vidna.
Zoanthus ali skorjaste anemone živijo ponavadi v kolonijah in so sestavljene iz večjega števila polipov različnih barv.
Obstajajo moške in ženske kolonije.
Prehranjujejo se z algami zoaksantelami.
Nekatere med njimi Palythoa so zelo strupene in znanstveniki so iz njih izolirali najmočnejši strup na svetu - Palytoxin.
Strup je nevaren za akvariste v primeru kakšnega fizičnega posega v kolonijo Palythoe.
TRDE KORALE Z VEČJIMI POLIPI!
Trde ali kamnite korale tvorijo s sposobnostjo ustvarjanja svojega kalk skeleta-ogrodja koralne grebene.
Kamnito ogrodje je obloženo z majhnimi polipi
Kamnite korale spadajo med bolj občutljive morske organizme in potrebujejo dovolj osvetlitve, čisto vodo, močne tokove, dovolj hrane za rast ogrodja ter primerno modro osvetlitev.
Alveopora spada med trde korale z večjimi polipi, ki so različnih barv in velikosti.
Prehranjuje se z planktonom in zoaksantelami in ima raje malce bolj mirna mesta v akvariju in ne čisto direktno svetlobo.
Vsak polip kolonije ima 12 lovk.
Goniopora spada med trde korale z večjimi polipi , ki so različnih barv in velikosti.
Prehranjuje se z planktonom in zoaksantelami in ima raje malce bolj mirna mesta v akvariju.
Vsak polip kolonije ima 24 lovk.
Fungia ali gobasta kamnita ploščasta - plate korala živi samostojno in ima najboljše pogoje v pesku, kjer potrebuje dovolj prostora za svojo rast.
Prehranjuje se z planktonom in zoaksantelami in potrebuje dovolj svetlobe (modre in dnevne)
Osnovo Fungie predstavlja kamnito rebrasto ogrodje, ki je vidno v primeru pogina, to pa je prevlečeno z tanko kožnato plastjo, majhnimi polipi.
Odmrli del polipov se lahko ob dobrih pogojih zelo hitro regenerira.
Heliofungia je trda korala, ki je zelo podobna Funfii, le da ima ta mnogo daljše lovke.
Lovke imajo podobno funkcijo kot pri anemoni in opečejo vse ostale organizme, tako da v akvariju potrebujejo veliko prostora.
Razlika med pravo anemono je le vtem da so Heliofungie fiksne in se ne gibljejo prosto po akvariju.
Prehranjuje se z planktonom in zoaksantelami.
Caulastrea ali trobentasta trda korala spada med trde korale z večjimi polipi in ne potrebuje ogromno svetlobe in ne preveč močan tok gibanja vode v akvariju in se prehranjuje z algami zoaksantelami, čeprav je zaželeno, da se prav tako posebej hrani. Svoje telo, tanko plast želeju podobne mase odpre, oziroma naguba malce bolj takrat, ko je v akvariju prisotne manj svetlobe.
Cynarina trda korala je zelo po svoji mehki plati zelo podobna Caulastrea, le da je ta razdeljena več manjših delov, Cynarina pa je le v enem kosu, Fungiji ali krožničnim koralam podobna. Ne potrebuje ogromno svetlobe in ne preveč močan tok gibanja vode v akvariju in se prehranjuje z algami zoaksantelami, čeprav je zaželeno, da se prav tako posebej hrani. Svoje telo, tanko plast želeju podobne mase odpre, oziroma naguba malce bolj takrat, ko je v akvariju prisotne manj svetlobe. Obstaja kar nekaj barvnih nijans teh koral ter zelo atraktivnih barv, ki pridejo še posebej do izraza pod modro svetlobo
Najbolje uspeva v pesku, torej na tleh akvarija.
Euphyllia ali kladivna trda korala je zelo atraktivna, v akvariju ne potrebuje direktno in močno osvetlitev ter ima raje malce bolj mirne predele, z ne preveč močnim tokom. (tla akvarija)
Je ni potrebno posebej hraniti, saj se prehranjuje z algami zooaksantelami, a če jo še dodatno hranimo (artemija) bolje uspeva.
Galaxea je zelo agresivna kamnita trda korala (polipi premera ca 12mm so skupinski ter zelo gosto posajeni na kamnitem ohišju) in potrebuje v akvariju veliko prostora saj njene lovke izvidniki segajo kar kakšnih 10cm in z njimi ožgejo vse ostale nevretenčarje.
Sicer barvno zanimiva (od rjave pa do zelene barve) korala ni preveč zahtevna in se prehranjuje z plankton in zoaksantelami ter ima raje malce manj svetlobe.
Plerogyra spada med trde korale, saj ima trdo ohišje ter mehko tanko telo, ki je čez dan v obliki majhnih skupinskih belih kroglic, s katerimi se zaščiti, v nočnih urah pa krogi izginejo in iz trdega telesa se pokažejo drobne lovke, s katerimi išče hrano.
Tubastrea Aurea je trda korala, ki ima zelo pisano oranžno osnovo iz katere zrastejo marjeticam živo rumeni cvetovi.
Za obstoj v akvariju potrebuje redno dodatno hranjenje ter ne preveč svetlo mesto z srednje močnim pretokom vode.
TRDE KORALE Z MANJŠIMI POLIPI!
Acropora spada med trde korale z majhnimi polipi, za katere je značilno da mora biti akvarij osvetljen z zelo kvalitetnimi sijalkami, voda pa mora biti zelo kvalitetna z dovolj veliko vsebnostjo kalcija, ki ga trde korale potrebujejo za rast ter z ne preveliko slanostjo.
Korale ki so sestavljene iz trdega ogrodja in prevlečene z tanko plastjo-polipi zelo atraktivnih barv, potrebujejo v akvariju tudi zelo dober pretok vode, oziroma dovolj različnih tokov, a ne direktnih.
Isto velja za vse ostale vrste trdih koral (Montipora, Porites, Seriatipora,….)
LILIJA, ŠKOLJKE!
Stephanometra ali Comanthus je kosmatemu grmu podoben morski organizem, ki je sestavljen iz noge, s katero se premika in oprime skal ali peska ter dolgih kosmatih lovk ali rok, s katerimi lahko tudi prosto plava in lovi hrano.
Lovke so lahko različnih barv in so kar precej atraktivne ter zelo zanimive, ko plavajo.
Ker so bolj aktivne ponoči, se posledično zaradi tega prehranjujejo pretežno z planktonom.
Nekateri jih imenujejo tudi morske lilije in jih poznamo okoli 600 različnih vrst.
Lima Scabra je školjka, ki ima izredno intenzivne rdeče lovke, po njenih "ustih" se pa pretaka živo moder zelo močan in hkrati tanek snop svetlobe in delujejo tako kot da ni iz našega planeta.
Z lovkami lovi hrano iz vode, čeprav se na akvarijske razmere zelo težko privadi in navadno njena intenzivna barva s časoma pojenja.
Ko je napadena, lahko s svojim dolgim jezikom zelo hitro odskoči in tako preseneti plenilca.
Ima rada kar precej močan pretok vode in ne preveč sončno lego v akvariju.
Tridacta so ene izmed največjih školjk, saj lahko zrastejo do velikosti 1,3m in tehtajo 600kg.
Mlajše se lahko tudi premikajo po akvariju, medtem ko se večje ustalijo na določenem mestu, kjer naj ne bo prevelik pretok vode z polno osvetlitvijo. Dokler se Tridacta ne fiksira sama v akvariju, jo moramo mi obložiti, tako da se ne prekucne.
Prehranjuje se z algami zooaksantelami ter z planktonom.
MORSKE ZVEZDE!
Morske zvezde - Asteroidea (Fromia Indica, Monilis, Linckia Laevigata, …) poznamo kar nekaj oblik in velikost in so ponavadi petkrake, čeprav imajo nekatere tudi do 50 krakov.
So povečini roparji in ponoči lovijo, čeprav so aktivne tudi čez dan, različne školjke, rake, kozice, ježke in druge vrste zvezd.
Naravnih sovražnikov skoraj nimajo in če že pridejo v pretep s kakšnim drugim morskim organizmom, potem v obrambi odvržejo en krak in tako pobegnejo.
V borbi izgubljen krak ji čez čas ponovno zraste v celoti.
Zvezde imajo ločen spol, ki ni razviden in pri parjenju prvo samem v vodo spusti spermije, na katere samica nato odloži svoja jajčeca. Majhne "zvezde" prvo živijo v obliki planktona in prosto plavajo v vodi in šele čez čas se oprimejo skal in iz njih se razvijejo prave zvezde.
Se malce težje privadijo na hrano v akvariju, predvsem zvezde iz rodu Fromia, zato jih je potrebno dodatno hraniti, tudi z spirulino tabletami.
Morske kačjerepe zvezde - Ophiuroidea (Ophiolepis, Ophiocoma,…) so povečini roparji in svoj plen (različne školjke, rake, kozice, ježke in druge vrste zvezd) lovijo ponoči.
Čez dan so skrite, saj jih dnevna svetloba moti, oziroma uv-žarki jim celo uničujejo kožo.
Za njih je značilen velik premer telesa ter zelo tanke lovke.
Naravnih sovražnikov skoraj nimajo in če že pridejo v pretep s kakšnim drugim morskim organizmom, potem v obrambi odvržejo en krak in tako pobegnejo.
V borbi izgubljen krak ji čez čas ponovno zraste v celoti.
Zvezde imajo ločen spol, ki ni razviden in pri parjenju prvo samem v vodo spusti spermije, na katere samica nato odloži svoja jajčeca. Majhne "zvezde" prvo živijo v obliki planktona in prosto plavajo v vodi in šele čez čas se oprimejo skal in iz njih se razvijejo prave zvezde.
Protoreaster Linckii je sicer zelo lepa zvezda zelo pisanih in živih barv, ki zraste tudi do 30cm, a žal manj primerna za manjše akvarije in tudi v večjih uniči kakšen morski organizem, čeprav moram reči, da ni tako problematična, kot je zapisana v strokovni literaturi.
MORSKI JEŽKI!
Arbacia Lixula je črn ježek z kratkimi bodica, poznam z naših prvih podvodnih doživetij z masko na Jadranu, a žal za naše morske akvarije neprimeren, predvsem v toplih poletnih mesecih, kos e temp. v akvariju dvigne nad 26C, saj izredno slabo prenašajo visoke temp.
Diadema Setosum ali črn morski ježek z dolgimi bodicami zraste tudi do 50cm, zato ni primeren za manjše akvarije.
Prehranjuje se z algami in travo in tam kjer potuje jež, je za njim na kamnu vidna bela sled.
Na začetku so malce bolj aktivni le ponoči, a ko se navadi na pogoje v akvariju, ga je možno občudovati tudi podnevi.
Njegove iglice izločajo ob piku strup, ki povzroči kar precej veliko bolečino in čez par dni se vam lahko vbodna rana tudi vname, kar lahko privede tudi do obiska zdravnika in operacijski poseg (izkušnje iz prve roke), zato moramo biti ob posegu v akvariju precej previdni.
Pri selitvi in prenašanju ježka iz akvarija v akvarij ga moramo obvezno transportirati venomer pod vodno gladino, torej v vodi, saj če ga vzamemo iz vode se mu v telesu, natančneje v dihalnem sistemu naberejo zračni mehurčki, ki jih ne more izločiti iz telesa in se lahko zaradi tega zaduši.
Ježki so izredno koristni pri novem zagonu akvarija - ciklanju, saj z veseljem odstranijo vse nadležno alge in travo, ki se pojavlja v prvih fazah postavitve akvarija.
In še kot zanimivost naj omenim, če boste ponoči slišali iz akvarija čudne poke, vam te povzroča ježek s svojim prehranjevanjem.
Mespilia Globulus je rdeč, oranžen morski ježek z kratkimi bodicami primeren za manjše akvarije saj ne zraste tako velik kot Diadema Setosum in ima zelo podbne karakteristike kot prej omenjeni jež, torej moramo paziti na prenos ježka iz akvarija v akvarij in je zelo dober odstranjevalec alg.
Nima strupenih bodic.
Tripneustes Gratilla je morski ježek z kratkimi bodicami različnih barv primeren za manjše akvarije saj ne zraste tako velik kot Diadema Setosum in ima zelo podbne karakteristike kot prej omenjeni jež, torej moramo paziti na prenos ježka iz akvarija v akvarij in je zelo dober odstranjevalec alg.
Ima prav tako kot črn ježek z dolgimi bodicami strupene bodice, ki so nevarne za ribe.
Astropyga Radiata je rdeč ježek z dolgimi bodicami, za katerega veljajo iste karakteristike kot za vse ostale ježke, le da ima ta tudi strupene bodice, ki so sicer tanjše od črnega ježka in na svojem telesu močno poudarjene modre kroge.
HOBOTNICA!
Hapalochlaena maculosa ali modropegasta hobotnica je izredno strupena in ko vidite njene zelo atraktivne modre kroge, je za vas že prepozno.
Prvo vam postane slabo, nato izgubite vid, izgubite občutek tipanja, ne morete več požirati in govoriti, po treh minutah na stane paraliza telesa, kar privede do zadušitve ter smrti.
Protistrupa ni!!!
Edina rešitev je večurna masaža srca in umetno dihanje, dokler se strup ne izloči iz telesa.
Z zobni lahko pregrizne tudi potapljaško obleko!
Hobotnica ni večja od golf žogice in njen strup je tako močan, da z njim lahko ubije v 1 min 26 odraslih oseb.
Hobotnica ima dve žlezi in sicer eno manj nevarno, s katero nevtralizira ali ubija za potrebe svojega prehranjevanja (majhne rake,...) in ta strup je za človeka neškodljiv.
V drugi žlezi pa hrani strup (Maculotoxin und Hapalotoxin), v primeru, ko ona postane potencialna hrana plenilcev.
Živi v koralnih grebenih in skalnatih plitvinah Avstralije in so rjavo rumene in zelo prikupne na pogled.
MORSKO JABOLKO TER OSTALO!
Pseudocolochirus Violaceus ali morsko jabolko ali tudi morska kumara je zelo zanimiv prebivalec morskih akvarijev. S svojimi "rokami" lovi hrano (v naravi plankton) iz okolice in jo vnaša v usta, kjer poliže svoje lovke. Ogled hranjenja v živo, je zelo zanimiv postopek. Spada med bolj odporne vrste, saj se hitro prilagodi tudi na ne najbolj idealne pogoje. V primeru nasilne mehanske smrti, pa spusti v vodo strup (Holotoxin), ki pokonča/zaduši vse ribe (nevretenčarji ostanejo nepoškodovani). V primeru počasne smrti zaradi starosti ali ne prilagoditve na sistem, pa ni več močna in s tem tudi moč njenega strup pojenja, tako da ne more poškodovati rib.
Eunice je morski črv podoben deževniku, a z mnogo bolj našopirjenimi ali kosmatimi nogami in ga vsi dobro poznamo, saj ga ponavadi prinesemo v akvarij z živim morskim kamnom.
Manjše število teh organizmov v akvariju je zaželeno, večje število pa lahko kontroliramo z določenimi vrstami rib (ustnate ribe, Thalassoma, Labroides, Bodianus,…), ki rovarijo po pesku in iščejo Eunice in podobno golazem.
ZOOKSANTELE so mikroskopsko majhne zelene alge, ki živijo v tesnem sožitju z nekaterimi vrstami spužev, koral in ostalih morskih organizmov.
Živijo v svojih gostiteljih in si z njihovimi celicami izmenjujejo razne snovi.
Alge od njih jemljejo CO2, ki je stranski produkt celičnega dihanja v rastlinskih in živalskih celicah (razgradnja sladkorja) in ga v fotosintezi predelajo v organske snovi, ki jih uporabljajo njihove živali gostiteljice.
Zooksantele potrebujejo za fotosintezo in druge procese nastajanja organske snovi tudi dušikove in fosforjeve rudninske snovi, ki jih prav tako dobijo od gostiteljev in tako imata od tega sožitja prednost oba partnerja:
-zooaksantele imajo zagotovljen nenehen vir CO2 in rudninskih snovi
-živali pa dobijo venomer organsko hrano.
Zaradi simbioze z zooksantelami potrebujejo morski organizmi mnogo manj hrane iz okolja, zato je dovolj če določene organizme hranimo le enkrat tedensko.
Vir informacij:
Knjige, revije, razna literatura
1000 Fische - Naumann&Gobel
dr. Burgess Atlas of Marine aquarium Fishes
Akvarij - Thierry Maitre Allain
Erfolgreiche Nachzuchten im Meerwasseraquarium
Meerwasser Atlas - Mergus Band 1,2,3,4
Joachim Frische - Kaise und Falterfische, Blumentiere in Meer, Garnelen und Krebse in Meer, Steinkorallen, Das funktionierende meerwasseraquarium
revija Akvarij
Spletne strani
www.fishbase.org
www.poppe-images.com
www.meerwasser-lexikon.de
www.reefimages.com
www.advancedaquarist.com
www.sloreef.com
Izkušnje poslovnih partnerjev ter lastne izkušnje pri rokovanju z morskih organizmi v živo v svoji karanteni in pri svojih strankah.
|
|
|
25.11.2008 | objavil: Robi | Število ogledov: 161 |
|
|
|
|