| |
|
|
SEMINARSKA NALOGA - BOLEZEN AKVARIJSKIH RIB!
|  |
|
%%%fbLikeLink%%%
|
|
VPRAŠANJE št.14
Sem dijakinja 4.letnika Srednje agroživilske šole, smer veterinarski tehnik. Delam seminarsko nalogo na temo Bolezni akvarijskih rib. Zanima pa me, če bi mi lahko posredovali kakšne podatke o karanteni za ribe. Ali je obvezna, kako se izvaja, koliko časa traja in podobno? Že vnaprej najlepša hvala za pomoč in odgovore!
ODGOVOR:
Ribe se navadno uvažajo iz celega sveta in ker imajo v Singapurju in Sri lanki najbolj idealne pogoje ter najmanjše stroške za vzgojo tropskih akvarijskih ribic se največ rib ravno uvaža iz teh delov sveta. Ribe so navadno umetno vzgojene-vzgojene v ujetništvu, tako da se jih le mali delež lovi v naravnem okolju. (predvsem morske) Načeloma so te ribe tudi bolj odporne, kot tiste iz narave. Pri nas bi jih morali vzgajati v akvarijih v ogrevanih prostorih, saj imamo štiri letne časa, medtek ko v teh krajih gojijo ribe v velikih posodah kar na prostem.
Riba potuje približno 24ur v vrečki. V velikosti vrečke 3-5l je približno 60-80 rib velikosti 3cm. Sliši se neverjetno, a ribe preživijo. Vrečke so pakirane v stiroporaste škatle, tako da ohranijo svojo temparaturo. Vrečke se polnijo s čistim kisikom, saj je za transport bolj pomemben kisik, kot količina vode.
Ko riba prispe v SLO se vrečke najprej odprejo, da jim dovedemo svež kisik in se odstrani strupen co2, ki se je v roku transporta v vrečki razvil, zaradi ribjih izdihljajev in njihovih iztrebkov. Ribe nato spustimo v posode in jim po cevki premera 4mm dolivamo preko ventilčka počasi po kapljicah vodo iz akvarija v katerem bodo kasneje živele. Ta postopek se izvaja zaradi tega, da se ribe postopoma navadijo na novo kvaliteto vode in nove parametre, ki so specifične za vsako vodo (temparatura, ph, trdota, prevodnost, kh,.....) Eden izmed najbolj pomembnih parametrov je slanost vode ali skupna trdota vode, ki jo lahko izmerimo tudi z digitalnim merilcem prevodnosti vode. Zakaj?
Riba je sestavljena iz povrhnjice in ta koža ima sposobnost in potrebo po nenehnem izenačevanjem z trdoto ali slanostjo vode. Torej, če je voda v kateri je bila transportirana bolj trda, kot ta v kateri bo bodoče živela, potem mora riba iz sebe odvreči solne molekule, da se izenači z novo manjšo slanostjo vode. Pri velikih razlikah mora odvreči naenkrat zelo veliko količino molekul, kar privede do odprtja zunanje kože ribe in polno mikroskopsko majhnih ranic na katere se veselo vežejo bakterije, riba po 3-5dneh zboli in po 10-14 lahko tudi pogine. In ravno, da bi se izognili temu pojavu, ribe postopoma prilagajamo na nove razmere, s čimer se riba manj in bolj počasi "odpre". Delno lahko vso zadevo omilimo z meritvijo obeh vod ter z dvigom slanosti v novem akvariju in sicer enostavno dodamo v akvarij potrebno količino soli.
Po približno enournem prilagajanju, kjer je zaželena tudi pritemnjena svetloba, saj jih dodatna luč še bolj utruja, ribe polovimo z mrežico in jih spustimo v nov akvarij, ki mora biti čist, brez peska na dnu ter mora imeti za eno vrsto rib svoj filter (ne pridejo v poštev centralni filtri).
Ribam nato dodamo antistresna sredsva ter določene tekočine za povečanje količine kisika. Ribe nato vsak dan opazujemo, hranimo z izbrano hrano in vitamini in po potrebi tudi zdravimo z antibiotiki. Karantena traja 21 dni, saj se v tem času pokažejo vsi znaki bolezni. V kolikor so ribe zdrave in ne poginjajo, se lahko po 21 dnevih transportirajo dalje v prodajalne. Namen karantene ni samo pravilno razpakiranje po transportu, ampak predvsem prilagoditev rib na nove Slovenske razmere. Iz vsega opisanega sledi, da je ribja karantena nujno potrebna, saj je lažja kontrola in zdravljenje rib v karanteni, kjer delajo zato strokovno usposobljeni ljudje, kot pa pri vas doma. Karantena je prav tako obvezna, saj jo tudi določa zakon, prav tako pa mora ribe in karanteno pregledati veterinarski inšpektor.
Roby
|
| |
|
|
03.05.2005 | objavil: Robi | Število ogledov: 125 |
|
|
|
| |
|
ENOVICE - želim se prijaviti na prejemanje novic spletne strani akvarij.com
