www.akvarij.com -> VZDRŽEVANJE RIBNIKA SKOZI VSO LETO!
aqua-ro-design
Domov O podjetju Naše delo Ponudba Galerija slik Nasveti
Aktualne novice Aktualne cene Akvarij.com na Facebook-u
www.akvarij.comwww.akvarij.com www.akvarij.com www.akvarij.com www.akvarij.com
 
ISKANJE PO PORTALU
VREME PO SLOVENIJI
PREDSTAVITEV TUJI JEZIKI
   
NAGRADNI IZBOR
PRIJAVNICA za CRAZY PICTURE 2018
ANKETA
Zanimam se za:








predhodne ankete
 
eNoviceENOVICE - želim se prijaviti na prejemanje novic spletne strani akvarij.com

 

VZDRŽEVANJE RIBNIKA SKOZI VSO LETO!

%%%fbLikeLink%%%
VPRAŠANJE št. 207:
Kakšna so naša opravila z ribnikom skozi vso leto?


ODGOVOR:

VZDRŽEVANJE RIBNIKA

POMLAD


Ko se spomladi začne prebujati narava, se pričnejo aktivnosti tudi ob in v ribniku.
Koledarsko je ta termin izredno nehvaležno in točno napovedati, saj je ta datum odvisno od nadmorske višine ribnika in od vremenskih pogojev, ki se iz leta v leto malce spreminjajo.
Torej bolj kot na sam koledar se lahko pri tem orientiramo na temp., ki so za prvi spomladanski servis, oziroma za prvi poseg v notranjost ribnika in za zagon filtrirnih črpalk, najbolj primerne.
Te temp. so zjutraj vsaj nad 0 in dnevne nad 10 do 12C. A pri tem moramo paziti, da so to konstantne temp. in ne samo temp. dveh dni, kasneje pa se temp. zopet spustijo pod 0.

Prvo opravilo v ribniku je meritev kh - karbonatne trdote. Deževnica in topljen sneg tvorita mehko vodo z kh trdoto 0.
Z ozirom, da se je čez zimo deževnica in predvsem topljen sneg kopičil v ribniku, nam je posledično močno zmehčal skupno trdoto - gh in seveda tudi karbonatno trdoto kh, ki je pa ena izmed najbolj pomembnih komponent v ribniku.
Kh-trdota se izmeri z kh testom, z titriranjem do preskoka barve in štetjem kapljic.
Koliko kapljic smo prešteli, tolikšno kh ali karbonatno trdoto ima voda v ribniku.
Zakaj je to tako pomemben podatek?
Dokler je izmerjena kh trdota nad 3 ali vsaj nad 5, potem karbonatna trdota sploh ni pomembna.
Ko pa se ta spusti pod 3, pa postane voda izredno nestabilna in s tem ph močno niha, kar pa ni idealno za cel sistem, vodni biotop, ribe, rastline in alge.
Z ozirom, da čez zimo ribnik miruje, so vse meritve, kakor tudi kh skoraj nepomembne, a takoj ko se začnejo spomladi v ribniku življenjske aktivnosti nam zna kh v ribniku povzročat ogromno težav.
Te trditve lahko tudi sami preskusite, tako da izmerite kh jeseni in nato še spomladi in videli boste za koliko vam je padel kh.
Torej, če ste ugotovili, da imate kh pod 3, morate nemudoma ukrepati, če pa je vaš kh nad 5 ste pa eden redkih, ki s tem nimate težav.

Druga opravilo je delna menjava vode.
Vsak mora sam ocenit, koliko koristnega mulja, ki je dajal ribam čez zimo udobno zavetišče, mora odstraniti. Če je bil mulj ribam čez zimo topel in koristen dom, bo njegov razkroj spomladi povzročil ogromno nekoristnih in škodljivih stranskih produktov, zato ga je potrebno kar precej odstraniti.
Menjavo izvedemo kar z črpalko in cevjo ter odtokom vode v kanalizacijo.
V ribnik nalijemo kar svežo vodo iz pipe, menjamo jo pa zopet po prosti presoji.
V normalno delujočem ribniku menjamo ca 1/3 vode.

Delna menjava vode je tudi idealne čas za lovljenje in odstranjevanje rib, ki so se nam lansko sezono prekomerno raznožile.
Več kot želimo rib poloviti večjo količino vode bo potrebno menjati.
Pravi čas za lovljenje rib je edino pri menjavi vode, saj ko je ribnik čez leto normalno zaraščen, bo ulov rib mnogo težje izvedljiv.
Če je v ribniku optimalno število rib, jih pri samem posegu, pustimo kar v ribniku.

Naslednje opravilo pri spomladanskem servisu je presaditev rastlin. Če so se rastline v prejšnji sezoni prekomerno razrasle je zdaj pravi čas za njihovo presaditev ali pa vsaj dekorativni poseg, ki zajema odstranitev odmrlih listov ali pa celotne rastline, v kolikor ni prezimila.

Prav tako lahko izvedeno dekorativni poseg ostalih vidnih ploskev v ribniku. Pod to točko je mišljeno predvsem čiščenje različnih vodnih efektov, kot so:
-struge potoka, kjer se čez zimo nabere mulj, odpadlo listje,...
-čiščenje kamnov, po katerih se pretaka voda, kje se navadno nabirajo nadležne alge
-čiščenje kamnov, s katerim je obložen ribnik (kamne lahko speremo z vodnim curkom ali jih preprosto obrnemo)
-čiščenje vodnih šob različnih vodometov, kjer se nabere vodni kamen ali mulj

Še preden nalijemo vodo nazaj v ribnik moramo obvezno sprati in očistiti tudi filtrirne materiale v filtru, ki jih lahko očistimo kar z čisto tekočo vodo, saj pri tem ni potrebno paziti na ohranitev bakterij, ki so bile čez zimo tako ali tako v mirovanju.
Z vodo očistimo tudi vse črpalke, ki poganjajo celotni sistem in seveda tudi vodne lučke, na katerih se nabere vodni kamen in mulj.
Pri tem tudi ne smemo pozabiti na menjavo UV-žarnice, ki ima načeloma življenjsko dobo ca 1 sezono. Ni dovolj če se menja samo žarnica, saj moramo očistiti tudi stekleno ohišje, v katerem je UV-žarnica, ki je ponavadi polna alg.

Ko smo očistili vso opremo in opravili spomladansko malce večjo menjavo vode ne smemo pozabiti na dodajanje sredstev za pripravo vode.
Dodati moramo vsaj enega za pripravo vode ter obvezno biostarter, s čimer pospešimo ciklanje vode.

Na koncu še moramo enkrat izmerit kh trdoto, saj če je še v tem primeru vedno nižja od 3, moramo OBVEZNO dodat v ribnik sredstvo za dvig kh-trdote.
Če ima vodovodna voda iz pipe normalno trdoto vode, potem se bo že s samo menjavo vode dvignila kh trdoto na zadovoljivo raven, saj ima pitna voda zagotovo višjo kh trdoto kot deževnica ter topljen sneg.

Zadnja opravilo spomladanskega servisa je še zagon opreme.
Pri tem moramo paziti, da pustimo ob prvem vklopu osnovne filtrirne črpalke, UV - napravo vsaj prvih 10 dni izklopljeno, saj se bo tako v ribniku hitreje ustvaril stabilen biotop.

Ribe že lahko začnemo takoj hraniti, a previdno s hrano.
Merilo dveh minut je še vedno najboljše.
Bolj kot bo voda topla, bolj bodo ribe aktivne in več hrane bodo zaužile.



POLETJE!

Poleti v ribniku nimamo veliko opravil, a imamo zato z ribnikom največ težav.
Med naša opravila spadajo:
- redno dolivanje hlapeče vode, ki je v vročih mesecih še posebej izrazito
- odstranjevanje odmrlih listov vodnih rastlin in lokvanjev
- redna mesečna merjenja vode, še posebej ob večjih in dlje časa trajajočih deževnih nalivih
- kontrola in malce bolj pogostejše čiščenje filtrirnih materialov, še posebej mehanskih, saj je zaradi višjih temperatur tudi ves sistem bolj nasičen
Tudi dopustniški čas za ribnik ne predstavlja veliko težavo, saj ribnik brez težav preživi tudi do 10 dni brez lastnika.
V ribniku se najde kar nekaj hrane ki jo ponuja narava - insekti, alge, tako da ribe v naši odsotnosti ni potrebno posebej hraniti ali z raznimi hranilniki ali s pomočjo sosedov ali sorodnikov.



JESEN


Ribnik je del narave, ki se odziva prav na stanje v naravi. Če je v pomladnih mesecih razvidno bujno rastje vegetacije, razvoj in pomladek rib, nam poletni meseci prinesejo pisane barve in malce večjo količino alg in prav tako je v jesenski mesecih lepo razvidno, kako ribnik počasi tone v jesenskih barvah in kako se življenja počasi umirja ter se pripravlja na zimske spanec. Temu primerno se moramo pripraviti tudi skrbniki, oziroma ljubitelji ribnikov.

Ribe!
Rastline odmirajo, ribe vse manj iščejo hrano in so prav tako vse manj aktivne, zato pozor na odmerek hrane, ki naj bo z vedno bolj hladnimi jesenski dnevi tudi vse manjši.
Nekje sem zasledil podatek, da ribe, ko se temp. v vodi spustijo pod 15C, naj ne bi več iskale hrane, a izkušnje kažejo, da bodo iskale hrano tudi pri nižjih temperaturah, je pa res da vedno manj in ko se temperature spustijo pod 5C, jih ni zaželeno več hraniti.
Pravilo 2 min je v tem primeru najbolj idealno.
Pravilo pomeni, da ko vržemo v vodo določen odmerek hrane, mora ta v roku 2 min izginiti in tako bomo najbolj idealno hranili ribe, pa naj bo to pri 35C ali pa pri 5C.
Ob tem pa je še potrebno navesti podatek, da je pa potrebno v tistih jesenskih dneh, ko pa so še temperature dovolj visoke ribam dajati malce večji odmerek hrane, da si naredijo dovolj zaloge za puste zimske mesece, a tudi ob tem je potrebno poudariti, da dodamo toliko večji odmerek kolikor ga zaužijejo. Rezerve si naj ribe naredijo v telesu in povečan odmerek naj ne bo na dnu ribnika.

Vodne rastline!
Vodne rastline rastlinskega filtra ter ostale obvodne v kolikor ne porjavijo še pred prvim mrazom, porežemo ca 10cm nad korenino, saj so tako manj občutljive na mraz in verjetnost njihove ponovne vegetacije je skoraj enaka 100%.
Odmrle liste rastlin moramo odstraniti, da še dodatno ne obremenjujejo sistema.
V kolikor so v ribniku bolj občutljive rastline jih je potrebno z lončkom odstranit ali pa primerno zaščitit.
Plavajoče rastline (pistia stratiotes, salvinia natans, trapa natans,…) so sezonske in bodo že ob prvih nižjih temp. porjavele, tako da jih lahko že takrat odstranimo iz ribnika, da ne bodo še dodatno obremenjevale vodo.
Tudi lokvanji brez težav prezimijo v ribniku, še posebej če so potopljeni na primerni globini za vsako vrsto lokvanja in je ta globina globlja od 40cm.
Njihove rjave odmrle liste je prav tako potrebno odstranit iz vode.
In še na eno skupino rastlin ne smemo pozabiti in sicer vodne rastline, ki so v celoti potopljene v vodi in jih imenujemo oksigenatorji. (hippuris vulgaris, elodea densa, najas major, myriophyllum sp.,…)
Tudi te brez težav prezimijo v vodi, njihovi listnati deli precej porjavijo ali celo odmrejo, spomladi pa dobijo zopet njihovo tipično zeleno barvo.

Čistilne naprave!
Tudi naprave, ki so čez leto vzdrževale ribnik v ravnovesju moramo pri temp. okoli 0C počasi izklopiti.
Naprav, ki skrbijo za čisto vodo v ribniku je kar nekaj in v jesenskem času jim morajo posvetiti še malce več časa, da jih primerno pripravimo, očistimo in shranimo za naslednjo sezono
Vse ribniške črpalke so izdelane tako, da lahko ostanejo v vodi skozi vso zimo, pri tem moramo edino paziti da so na globini, kjer mraz v Sloveniji v ribniku ne naredi več ledene skorje, če pa želimo črpalkam podaljšati življenjsko dobo, pa jih raje odstranimo iz ribnika in jih shranimo v garaži ali v kletnih prostorih. Ko črpalko v jesenskih mesecih izklopimo, ne glede ali bo ostala v ribniku ali pa jo bomo shranili v hiši, jo moramo razstaviti in dobro očistiti nadležnih alg, mehanskih nečistoč, mulja ter vodnega kamna. Še posebej natančni in pozorni moramo biti pri turbinici ali rotorju črpalke, saj nedelujoče in nečisto stanje črpalke v zimskih mesecih lahko privede do tega, da nam črpalka v pomladnih mesecih ne bo več delovala. Če pa bo črpalka romala v hišo, jo je pa zaželeno hraniti v kakšnem vedru z vodo.
Enak postopek velja za vse ostale črpalke, ki so v ribniku in ustvarjajo kakšne dodatne vodne efekte (vodomet, slap, potok, vodne igre,…)
Pri vodnih lučkah je pa potrebno le čiščenje stekla in če je le mogoče jo odstranimo iz ribnika, a je ni potrebno hraniti v vodi.
V kolikor jo ne odstranimo iz ribnika jo pa moramo obvezno spustiti na tisto globino kjer se čez zimo ne bo naredila ledena skorja, saj so vodne lučke ponavadi na globini nižji od 60cm, ki predstavlja varno globino, kjer se sigurno ne bo ustvarila ledena skorja
UV - napravo, ki je izven vode razstavimo, dobro očistimo notranje steklo ter jo odstranimo, saj če bo ostala ob ribniku obstaja velika verjetnost da jo bo mraz in led uničil.
Naslednji zalogaj je filter
Pretočni filter, oziroma njegovo vsebino filtrirne materiale zelo dobro očistimo in pri tem ni potrebno več paziti na ohranitev bioloških bakterij, zato jih lahko očistimo kar z tekočo vodo. Škatlo ali posodo filtra očistimo, vodo odtočimo in jo pokrijemo, da se čez zimo ne polnil z vodo, saj lahko led povzroči razpoke na posodi.
Enako velja za vse ostale notranje filtrirne posode, kakor tudi za tlačni fitoclear sistem, kjer je pa bolje če ga odstranimo in ga spomladi ponovno namestimo ob ribnik.
V kolikor je v ribnik zmontirana tudi I-tronic naprava jo zaradi občutljivosti mikroprocesorja raje hranimo v zaprtih prostorih.
Prav tako čez zimo raje iz ribnika odstranimo tudi vse ostale občutljive naprave, kot so carbotronic - avtomatski dozator za rast rastlin, avtomatski hranilnik, daljinci za vklop naprav…., v kolikor jih imamo vključene v vodni biotop.
Generalno in na kratko strnjeno zima pač ni najboljši prijatelj vseh električnih naprav v ribniku in njihova življenjska doba bo zagotovo par let nižja, v kolikor bodo ostale čez zimo v vodi, čeprav vsi proizvajalci zatrjujejo, da so naprave narejene tako, da lahko "prezimijo" v vodi.

Meritve vode!
V ribniku še pred zadnjim posegom v sezoni naredimo osnovne meritve vode in če sta skupna trdota - gh med 8 in 15 in če je karbonatna trdota nad 5, potem je voda dovolj stabilna za zimsko stanje.
Vodo v hladnejših mesecih ni zaželeno več menjati, razen če smo že prej opazili, da se je na dnu nabrala velika količina nečistoč in mulja.
Če se že odločimo za menjavo, potem vsekakor ne smemo odstraniti vsega mulja, saj s tem ribam odstranimo varno zimsko zavetišče in z menjavo ne smemo čakati do poznih jesenskih mesecev.
Če imamo normalno jesen, kar je sicer v zadnjih letih težko reči, potem je zadnji čas za menjavo 1/3 vode konec septembra.
Del sveže vode v zgodnjih jesenskih mesecih sigurno ne škodi niti ribam niti sistemu, pri tem moramo le paziti da ne posrkamo preveč mulja.

Odpadlo listje!
Pri ribnikih, ki se nahajajo v bližini gozda ali pa so obraščeni z listavci je zelo pomembno, da z ribnika redno vsaj enkrat tedensko čistimo odpadle liste, ki pri določenih vrstah dreves (predvsem hrast in oreh) lahko povzroči večjo nihanje ph-ja voda, predvsem v kislo stanje, kar pa seveda ni dobrodošlo za Azijske ribe, ki imajo rade malce tršo vodo in ph v alkalnem stanju. Obstajajo tudi zaščitne mreže, s katerimi lahko pokrijemo ribnik, a ker sem mnenja, da bi naj imel ribnik naraven videz, jo odsvetujem.

Ribnik je tako pripravljen na zimo in če nočemo preveč dlakocepit ali posegati v naravo, ga pustimo v takšnem stanju do naslednje pomladi.
Živimo v regiji, kjer ima podnebje 4 letne čase in normalno je, da mraz na ribniku naredi ledeno skorjo in če smo pri sami izvedbi upoštevali pravilo, da je ribnik dovolj globok, vsaj 80cm, idealno je pa 120cm, nam bodo naše ribe v ribniku tudi pri temp. - 25C hvaležne. Nekje sem dobil podatek, da se pri - 25C na ribniku naredi 30 do 40cm debela ledena skorja, tako da še ostane pod ledom dovolj prostora, da se ribe ne zadušijo in ne zmrznejo, saj ima voda na globini 100cm temp. +4C.



ZIMA

Zima, sneg in led ustvarijo v ribniku pravljično lepo podobo in naše edino zimsko opravilo je, da pri ribniku nič ne delamo.
Vsekakor pa še moram omeniti par ekstremnih dejanj, ki jih nikakor ni zaželeno ponavljati.
"Ribe pod ledom so se mi smilile, zato sem jim razbila led in jim dala malce večjo količino hrane, da bodo lažje prezimile in zdaj mi ni jasno zakaj so vse poginile", je bila izjava ene gospe.
Gospa je naredila dve napaki in sicer, če se je na ribniku naredil led, potem so se vsi normalni življenjski procesi pod ledeno ploskvijo umirili in takoj ko je gospa prebila led jih je z dovodom kisika ponovno aktivirala in ko je še nato dodala hrano, se je vse skupaj pomnožilo z 10. Pospešila in obudila je nitrifikacijski postopek in ker je luknja v ledu čez čas zopet zaledenela, stranski produkti nitrifikacijskega postopka niso imeli izhoda in so se razkrajali pod ledom, kar je privedlo do zadušitve rib.
Ob tem še naj povem podatek, da se najverjetneje ribe hrane niso niti dotaknile, saj se ne prehranjujejo več pod temp. 5C, kaj šele ko je nad njimi ledena ploskev.


Različni blažilci zime v ribniku!
Obstajajo različne izvedbe naprav, ki jih lahko montiramo v ribnik in s tem ribam malce olajšamo in popestrimo zimsko "spanje".

Zračna črpalka!
Če že moramo v hladnih mesecih v ribnik nekaj dodati, potem je vsaj po moji oceni, vsekakor najbolj primerna naprava zračna črpalka, ki jo montiramo izven ribnika, v ribnik pa spustimo le cev in razpršilec, ki dovaja v ribnik zrak ter dlje časa preprečuje celotno zaledenitev ribnika.
Naprava dobro deluje tudi do -15C, kasneje se "luknja" v ribniku vseeno zapre.
Pri spustu razpršilca v ribnik, moramo edino paziti, da ga ne spustimo pregloboko in sicer naj bo potopljen v ribnik le nekje do globine 40-50cm, saj drugače potiskamo v ribnik prehladen zrak in s tem hladimo vodo, ki je na globini 100cm kot že rečeno 4C.
Glavni namen zračne črpalke torej ni direktno dovajanje kisika in s tem posledično hlajenje vode, ampak preprečitev nastanka leda po celotni površini ribnika, s čimer imajo ribe pod ledom in v vodi zaradi ne nastanka ledu po celotni površini ribnika posredno vedno dovolj svežega kisika iz okolja.

Nastavki iz stiropora!
Druga možnost so različni nastavki in vložki, ki so narejeni iz stiropora in jih lahko uporabljamo v kombinaciji zračne ali normalne pretočne črpalke ali celo brez. Vsi imajo skupni namen in sicer preprečitev nastanka ledu na ribniku in dajejo boljše rezultate kot samo zračna ali pretočna črpalka.

Ribniški grelec!
Predvsem zaradi reda bi še omenil najekstremnejšo možnost preprečevanja nastanka ledu na ribniku in sicer ribniški grelec, ki pa niti zaradi bioloških in niti zaradi estetskih razlogov niso primerni za ribnik.
Grelec ogreje vodo le na par kvadratih, tako da dobimo neenakomerno temperaturo v vodi, kar ni koristno niti za ribe niti za celoten biotop in je velik potrošnik električne energije.

 
21.10.2009 | objavil: Robi | Število ogledov: 672
 


©2018 www.akvarij.com servis, prodaja in vzdrževanje akvarijev ter ribnikov | Vse pravice pridržane.
Kontakt: 041 697 116 [Robert Leitinger] | e-pošta: info@akvarij.com
Smo: 16.1.2021, 3:21:15 | obiskovalec številka: 5919207 | Izdelava spletne strani in gostovanje www.sloHost.net
facebook