| |
|
|
RAZLIKA MED MORSKIM IN SLADKOVODNIM AKVARIJEM!
|  |
|
%%%fbLikeLink%%%
|
|
RAZLIKA MED MORSKIM IN SLADKOVODNIM AKVARIJEM!
Razlik je kar nekaj in sicer, če jih opišem na zelo kratko:
1. v ceni (morski je dražji)
2. v število naprav in opreme (morski jih ima več)
3. v lepoti in atraktivnosti organizmov (morski jih ima neprimerno več in so prav tako nepopisno lepši)
4. v času priprave osnovnega biotopa (morski biotop se ustvarja dlje)
5. v izgledu celotnega akvarija (morski je neprimerno bolj atraktiven)
6. v vzdrževanju (morski zahteva sicer malce več znanja, a manj vzdrževanja)
7. v velikosti (morski akvarij bi naj bil večji)
8. v pripravi vode (morski potrebuje seveda morsko vodo)
In če še zgornje postavke malce bolj podrobno opišem:
1. Cena morskega akvarija je ponavadi vsaj 3 krat višja, kot sladkovodnega akvarija.
Razlog tiči v večjem številu naprav, ki so tudi tehnološko bolje dodelane, v živem morskem kamnu ter v morskih organizmih, ki so ponavadi dražji od navadnih sladkovodnih ribic.
Morski akvarij se lahko ustvari na več načinov ali z navadno opremo in te je lahko tudi malce manj v akvariju in temu primerno bo tudi nižji končni račun ali pa se v akvariju uporabi vsa tehnika, ki skrbi za popolno avtomatiko, kjer dobimo v akvariju bolj stabilen biotop.
2. Kot že rečeno je število naprav v morskem akvariju odvisna predvsem od želj naročnika po bodočih morskih naseljencih ter vloženih sredstev v morski akvarij
Pri izdelavi ponudbe se ponavadi prvo ponudi osnovna oprema brez katere akvarij sigurno ne bo normalno deloval, kot dodatek pa tista oprema, ki sicer ni nujno potrebna, a za manj vzdrževanja, bolj stabilen biotop sigurno zelo zaželena.
Med osnovo spada:
-akvarij velikosti vsaj 200l
-močan zunanji filter (po možnosti odprt filtrirni sistem, manj priporočen zaprt - recimo Eheim zunanji filter)
-penilec, ki ima svojo črpalko
-poleg normalne svetlobe še modra luč (zaželeno vsaj T5 osvetlitev)
-živo kamenje
-manjša plast koralnega peska in lomljenih školjk (max. 1 cm)
-sredstva za pripravo vode in dodatki za morske organizme (jod, stroncij, calcij, plankton,...)
Med dodatke pa spadajo:
1. luna + magnet za čiščenje stekla
Luna se preko timerja vklopi ponoči in ponazarja v naravi luno, na katero je vezanih kar nekaj procesov v morski akvaristiki (klovni se izležejo iz iker 5 dan po polni luni).
Obojestranski magnet pa služi za "suho" čiščenje in odstranjevanje alg tudi na notranji strani stekla akvarija
2. črpalke za valove, oziroma za ustvarjanje različnih tokov ustvarjajo preko nadzorne enote v akvariju različne tokove vode, ki so zelo pomembni za preživetje marsikaterega nevretenčarja
3. kalk reaktor in nitrit reduktor je naprava, ki odstranjuje nitrat in dodaja v akvarij kalcij.
Ovalna posoda je napolnjena z rumenimi žveplenimi kroglicami, ki se aktivirajo šele čez čas in nase vežejo nitrat.
Ker je stranski produkt tega postopka kislina, v morski vodi je pa ph navadno nad 8, potrebujemo še dodatno napravo, ki bo nevtralizirala kislino.
Ta naprava se imenuje hydro carbonat reduktor, ki je napolnjen z materialom apnenčastega izvora in nevtralizira stranski produkt žveplenega filtra, da pa ne potrebujemo dve napravi, lahko kar apnenčasti pesek/školjke vstavimo v posodo z žveplenimi kroglicami in sicer tako, da prvo teče voda skozi žveplene kroglice in šele nato na apnenčasti medij.
Filter lahko zaženemo s pomočjo prostega pada vode iz akvarija ali pa s pomočjo manjše črpalka z ozirom, da je pretok vode zelo minimalen (kapljični) in po cevki 4mm.
4. ozon + avtomatika je sestavljen iz ozonske naprave, ki ustvarja ozon o3 in ga preko komandne enote in merilne sonde kontrolirano pošilja v penilec.
Glavna funkcija ozona je bolj čista voda.
5. popolna avtomatika polnjenja akvarija, ki zajema kar 4 artikle in olajša samo dolivanje hlapeče vode ter vzdrževanje akvarija
A. Osmoza je naprava, ki pretvarja navadno vodovodno vodo v osmozno, oziroma destilirano vodo, ki je primerna za morski akvarij in za sladkovodne akvarije, v katerih plavajo ribe, ki potrebujejo zelo mehko vodo.
B. Komandna enota za nadzor osmoze je naprava, ki nadzira delovanje osmoze.
Čip z magnetnim ventilom namestimo pri izhodu destilirane vode iz osmozne naprave in ima to nalogo, da vklopi ali izklopi pretok vode skozi osmozno napravo.
Nalog za vklop ali izklop pa dobi od sklenjenega tokokroga iz zbirne posode. V zbirno posodo, kjer se steka destilirana voda namestimo tri kontakte - senzorje in sicer na različno višino. Enega na tla, drugega na sredino in tretjega na najvišjo točko v zbirni posodi, saj z njim tudi določimo najvišji nivo vode v zbirni posodi. Princip delovanja je zelo preprost. Destilirana voda se zbira v zbirni posodi tako dolgo, dokler ne doseže tretjega senzorja na najvišjem nivoju in ko doseže voda ta nivo se sklene tokokrog, ki preko čip zapre magnetni ventil, oziroma dovajanje vode v zbirno posodo.
Ko osmozolator univerzal 3155 dolije vodo v akvarij, se tokokrog seveda zopet odpre in zbirna posoda se prične zopet polniti z destilirano vodo.
Obe napravi uporabljamo za avtomatsko dolivanje vode v akvarijski sistem, tako da ne rabimo biti pozorni na hlapenja vode, saj avtomatika deluje namesto nas.
C. Osmozna posoda je steklena posoda v kateri se zbira osmozna posoda in v njen je nameščeno tipalo za vklop in izklop osmozne naprave ter črpalka osmozolatorja, ki preko tipala, ki je filtru akvarijskega sistema vklopi dovod vode v akvarij, ko nivo vode zaradi hlapeče vode pade pod minimum.
D. Osmozolator
6. uv - naprava je zaželena pri tistih akvarijih, v katerih plavajo pretežno ribe
7. ventilatorji in hladilnik, ki skrbi za normalno temp. vode tudi v vročih poletnih mesecih
Več kot je v akvariju nevretenčarjev ter bolj zahtevne vrste imamo, večja je tudi potreba po hladilniku.
Več o opremi za morski akvarij nsi lahko ogledate v MORSKA OPREMA.
3. Dokler ne vidite morskega akvarija v živo, potem lahko ob tej točki zaman izgubljam besede, vsaj malce si pa lahko vso zadevo ogledate na naši spletni strani, kjer so predstavljeni morski organizmi z mojih zadnjih dobav
Ogled MORSKIH ORGANIZMOV
4. Sladkovoden akvarij se npr. zažene danes in če je vse v mejah normale, že lahko v njega čez pribl. 14 dni naselimo prve ribe in akvarij po 1 mesecu pri optimalnih pogojih že normalno funkcionira.
Zagon morskega akvarija pa izgleda malce drugače in sicer, če ga zaženemo danes in vanj vlijemo že pripravljeno morsko vodo, lahko čez 5 do 10 dni v njega naselimo žive kamne, od 10. do 25. dneva postopoma dnevno večamo čas vklopa luči (od 5 do 10 ur), nekje 20 dan vklopimo penilec, ki je poleg velikega zunanjega filtra in dobrih luči, obvezna naprava v akvariju.
Šele čez mesec dni lahko poskusimo z prvo ribo in kakšnim čistilnim osebjem za nadležne alge (rakci, ježki, zvezde), čeprav v vseh knjigah piše, da bi se naj prva riba naselila v akvarij, šele čez 4 do 6 mesec, a iz svojih izkušenj lahko rečem, da če se skrbno izbirajo ribe in njihovo število, 90% z njimi ni težav, da ne gledamo 6 mesecev prazen akvarij.
Seveda se še prej naredijo meritve vode, tako da vidimo ali je akvarij že primeren za prvo ribo ali ne.
Z bolj zahtevnimi vrstami rib in koralami, pa je vseeno potrebno počakati vsaj kakšnih 6 do 9 mesecev.
Torej, če sladkovoden akvarij funkcionira že v 1 mesecu, moramo enako z morskim računati vsaj času enega leta.
5. Kot že rečeno se sladkovoden in morski akvarij izredno težko primerjata v celotnem izgledu, saj takšnega spektra živih barv in nenavadnih oblik morskega podvodnega življenja, ne ponuja nobena sladka voda na svetu.
Nekaj malce večjih primerkov morskih akvarijev z zadnjih montaži si lahko ogledate pod MORSKI AKVARIJI.
6. Vzdrževanje morskega akvarija je ponavadi manj, seveda v kolikor je akvarij v optimalnem stanju in vanj vgrajena tudi vsa priporočena oprema.
7. Morski akvarij naj ne bil manjši od 200l, medtem ko je lahko sladkovoden minimalno velik vsaj 100l
8. V sladkovoden akvarij lahko načeloma nalijemo vodo kar iz pipe, razen v primeru kakšnih bolj zahtevnih vrst rib (diskusi, ki potrebujejo bolj mehko vodo z nižjim ph-jem) in tvoja vodovodna voda ni primerna.
V primeru morskega akvarija pa moramo akvarij obvezno napolniti z destilirano vodo, ki jo solimo z 33 promili (33kg/1000l) morske soli, poleg tega pa še nastavimo ph(med 8,1 in 8,5) in kh (med 8 in 12) vode.
|
| |
|
|
26.11.2008 | objavil: Robi | Število ogledov: 20 |
|
|
|
| |
|
ENOVICE - želim se prijaviti na prejemanje novic spletne strani akvarij.com
